Malbork

Dan sedmi. Obiskal sem grad Malbork. Če se bo kdo vozil naokoli, zelo priporočam ogled tega gradu. Vsekakor si morate vzeti čas vsaj dve uri. Še bolje tri. Ker je res veliko za videti. Lahko greste voden ogled. Še bolj pa priporočam ogled z avdio vodenjem. Ah ja, pa ne pojdite na ogled v soboto ali nedeljo. Menda je prišlo pol Poljske na ogled. Sem moral čakati kakih petnajst minut, da sem sploh dobil vstopnico in avdio napravo. Pa pazite kaj vam piše na vstopnici. Šele po kratkem ogledu zunaj, ko sem hotel vstopiti v sam grad sem opazil, da mi je dal vstopnico za ob 12:00 uri. Seveda me na vhodu niso spustili noter. Ves besen sem skoraj zadavil prodajalca, ki mi je potem dal pravo vstopnico. Seveda sem s sprehodom do blagajne in povratkom do vhoda izgubil dobrih dvajset minut. No glede na to kar sem videl notri se je splačalo malce potrpeti. Sem malce pospešeno sledil avdio vodiču, da sem lahko vse pogledal v dobrih dveh urah. Je pa avdio vodič res izčrpen in poučen. Vstopnina je bila 70 PLN. No, pa še 10 PLN na uro dodajte za parkiranje. Še za motor sem moral plačati. Je pa bilo polno vsega pleha, da še motorja nisem mogel nekam na črno vtakniti.  Pa še nekaj podatkov o gradu.

Grad Tevtonskih vitezov v Malborku (poljsko Zamek w Malborku) je grad iz 13. stoletja v bližini Malborka. Po površini (143.591 m²) je največji grad na svetu, uvrščen v Unescovo svetovno dediščino. Prvi grad so kot Ordenburško trdnjavo zgradili vitezi nemškega katoliškega Tevtonskega reda. Jezusovi materi Mariji v čast so ga imenovali Marienburg. Leta 1457 so ga češki plačanci med trinajstletno vojno namesto odškodnine prodali poljskemu kralju Kazimirju IV. Od takrat je služil kot ena od številnih poljskih kraljevih rezidenc in sedež poljskih uradov in ustanov. Njegovo vlogo je prekinila večletna švedska okupacija, potem pa je prejšnjo vlogo opravljal do prve delitve Poljske leta 1772. Od takrat je bil grad več kot 170 let do leta 1945 pod nemško oblastjo. Grad je klasičen primer srednjeveške trdnjave. Po dokončanju leta 1406 je postal največji z opeko zidani grad na svetu. UNESCO je decembra 1997 Grad Tevtonskega reda v Malborku in Muzej gradu Malbork uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine. Je eden od dveh krajev svetovne dediščine v severni osrednji poljski regiji. Drugi je srednjeveško mesto Torunj, ustanovljen leta 1231. Grad Malbork je od 16. septembra 1994 tudi eden od poljskih uradnih nacionalnih zgodovinskih spomenikov (poljsko Pomnik historii). Seznam spomenikov vzdržuje Nacionalni svet za dediščino Poljske.

Iz Malborka pa sem spet imel kilometrsko kalvarijo do Varšave. Dobrih tristo kilometrov. Sicer hitra cesta. Honda, hvala, da si v Afriko vgradila tempomat. Lepo 120 kilometrov na uro, kolikor je bila omejitev in je kar hitro minilo. Saj fizično ni težko. Sem že utrjen. Bolj je pomembna psihična pripravljenost. Ko vidiš, da je pred tabo še 500 kilometrov (do Lublina), moraš biti sproščen. No, saj to je zadnja daljša vožnja. Naslednji dnevi so spet bolj umirjeni in uravnoteženi. V Varšavi sem želel pogledati Kopernikov center znanosti (Centrum Nauki Kopernik). Pa sem doživel neprijetno presenečenje. Očitno tista polovica Poljakov, ki niso šli na ogled gradu Malbork, so šli na ogled tega muzeja. Karte so bile razprodane. Gospod, lahko dobite karto za ponedeljek so rekli. Halo, a tudi nedelja je že razprodana? Hja očitno so sobote in nedelje res zasedene povsod. Bo treba za jutrišnji grad Lublin kar on line kupiti vstopnico že danes. Po drugi strani pa sem hvaležen, da nisem mogel notri. Sem jo popihal proti Lublinu. Ves čas pa mi je za ovratnik dihal dež. A je bila Hondica dovolj hitra, da sem mu ušel. Zato pa zdaj rahlo zliva, ko pišem tole besedilo. No, kar naj. Jutri bom menda spet imel srečo, da bom prišel do Krakowa po suhem. Upam…