Bory

Potovanje po Avstriji, Češki, Poljski do Gdanska, Slovaški, Madžarski

Poglej ostalo
  1. Poljska
  2. Hohenwerfen
  3. Hellbrun
  4. Göttweig
  5. Zelena Hora
  6. Jawor
  7. Gdansk
  8. Malbork
  9. Lipnica
  10. Auschwitz
  11. Godollo
  12. Bory
  13. Poljska povzetek

Dan enajsti. Zajtrk je bil že tako obilen. Pa so me vprašali, če bi jajčka s šunko. Ja, zakaj pa ne sem dejal. In dobil pet jajc na šunki, da sem komaj pojedel. Ma je bilo dobro.

Danes še kakšen grad ali dva. Prvi je bil v Budimpešti. Grad Vajdahunyad je grad v mestnem parku v Budimpešti. Je kopija gradu Hunyad, znanega kot grad Corvin, v Hunedoari v Romuniji. Zgrajen je bil leta 1896 kot del tisočletne razstave, ki je praznovala 1000 let Madžarske od madžarske osvojitve Karpatskega bazena leta 895. Grad je zasnoval Ignác Alpár, da bi predstavljal kopije več znamenitih stavb iz različnih delov Madžarsko kraljestvo, zlasti grad Hunyad v Transilvaniji. Ker grad vsebuje dele stavb iz različnih časovnih obdobij, prikazuje različne arhitekturne sloge: romaniko, gotiko, renesanso in barok. Skratka prave lego kocke. Prvotno je bil narejen iz kartona in lesa, vendar je postal tako priljubljen, da so ga med letoma 1904 in 1908 ponovno zgradili iz kamna in opeke. Danes je v njem Muzej madžarskega kmetijstva, največji kmetijski muzej v Evropi. Stavbi niso prizanesle vojne, leta 1959 pa je bila obnova zaradi bombnih poškodb končana. Grad Vajdahunyad, ena najslikovitejših arhitekturnih mojstrovin mesta, je leta 1991 postal zaščitena stavba.

Drugi grad v Visegradu ni bil nič posebnega. Sedaj bolj ali manj ruševine z nekaj muzejskimi dodatki. Citadela, ki si jo danes lahko ogledamo, ni prvi grad, ki je bil tu zgrajen. Prvi grad je bil zgrajen na hribu Sibrik, na temeljih nekdanjega rimskega tabora, med tatarskim vpadom pa je bil porušen. Dvojni grajski sistem v Visegrádu je okoli 1250-1260 zgradil IV. Kralj Béla in njegova žena, kraljica Mária Laszkarisz, iz kraljičine dote. Grad so sestavljali utrdbeni zidovi, ki so obdajali gorski vrh, dva stolpa in rezidenčna palača. Kasneje je kralj Róbert Károly, ki je sem preselil prestolnico, grad razširil in tukaj je bilo leta 1335 znamenito kraljevo srečanje. V času vladavine Sigismunda Luksemburškega so grad še dodatno posodobili in domnevajo, da je bila takrat dokončana tudi tako imenovana “gospojska hiša”.

Je bil pa zato vredna ogleda bazilika. Sicer jo ravno obnavljajo, a je bilo vseeno veliko za videti. Prvotna bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Adalberta, znana tudi kot Esztergomska bazilika, je cerkvena bazilika v Esztergomu na Madžarskem, matična cerkev nadškofije Esztergom-Budimpešta in sedež katoliške cerkve na Madžarskem. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju in svetemu Adalbertu.

Je največja cerkev in najvišja stavba na Madžarskem. Njegova notranja površina je 5.600 m². Dolg je 118 m in širok 49 m. Ima odmevni čas več kot 9 sekund. Njena kupola, ki tvori polkroglo, se nahaja na sredini in ima 12 oken. V notranjosti je visoka 71,5 m (kar jo uvršča med najvišje kupole na svetu), s premerom 33,5 m, zunaj pa je visoka 100 m, stopnice štejejo 400 stopnic šteto od kripte. Oltarna slika (13,5 × 6,6 metra, upodobitev Marijinega vnebovzetja, delo Girolama Michelangela Grigolettija) je največja slika na svetu, naslikana na enem kosu platna. Ogromna kripta, zgrajena v staroegipčanskem slogu leta 1831, je danes počivališče pokojnih nadškofov, med drugim Józsefa Mindszentyja, znanega po svojem nasprotovanju tako nacistični kot komunistični vladavini.

Za konec pa grad Bory. Pravi lepotec. Tudi zelo lepo urejen. Grad je zgradil Jenő Bory (1879-1959), ki je bil kipar in arhitekt, profesor kiparstva na Visoki šoli za likovno umetnost in arhitekture na Tehnični univerzi v Budimpešti. Sledil je lastnim načrtom in domišljiji ter skozi 40 poletij postavil ta poseben grad. Je spomin na njegovo večno ljubezen do žene in njegove umetniške sanje. Jenő Bory je leta 1912 kupil zemljišče gradu, kjer je bila med grozdjem in sadnim drevjem samo stiskalnica in vinska klet. Pregrado je razširil v stanovanje in nad njo zgradil atelje. Sam grad je začel graditi šele po prvi svetovni vojni, ko si ga je lahko privoščil iz honorarja svojih kiparskih naročil. Z gradnjo, detajli in obnovami gradu je nadaljeval po drugi svetovni vojni vse do svoje smrti. Večinoma je delal sam in se zanašal na lastne roke, le nekajkrat pa se je zatekel k občasni pomoči. Bil je usposobljen arhitekt, vendar je namesto stvarnim načrtom sledil svoji domišljiji in se prilagajal topografiji zemljišča. Počasi rastoče obzidje, oblike stolpov in prostorov, ki jih obdajajo, so rezultat iste umetniške zamisli kot kipi. Tako grad Bory ni nič drugega kot kiparska umetnina z arhitekturnimi oblikami in velikostmi.

Scroll to Top