Prevoženih dobrih 5,300 kilometrov. Pokurjenih 251 litrov goriva. Gorivo za 360€.
Cestnine za 80€.
Vstopnine za 100€.
Spanje za 310€.
Trajekti za 350€. Vsi s kabino in spanjem.
In ostali stroški za 230€. Tu je predvsem pijača, ostalo v trgovinah in tudi večerje.
Skupaj 1430€.
Bilo je lepo. Brez zapletov in skoraj vse po planu.
Ena sama ljuba vožnja. Preko 600 kilometrov italijanske avtoceste. Če bi šel ob obali se ne bi izšlo. Že tako sem prišel ob sedmih zvečer. Sem imel v planu postanek ali dva. Pa se mi ni dalo lazit iz avtoceste v mesta po tej presneti vročini. Sem mislil obiskati Castello Aragonese v Ortoni in Cattedrale Di San Ciriaco v Anconi. Pa sem kar padel mimo. Sedaj pa v Riminiju ene Carbonare in spat. Jutri pa domov.
Trajekt za Brindisi je odplul šele ob 3:30 zjutraj, namesto ob polnoči. No mene to ni motilo, saj sem spal spanje pravičnega v kabini. Smo pa zato v Brindisi pripluli šele ob 11. uri. To mi je malce porušilo predvideno potepanje po Apuliji. Pa nič hudega. Imam teh kamenčkov že počasi dovolj 🙂. Gradova v Lecce in Otranto sta bolj ali manj razvalini. Ker je bilo nesramno vroče, sem se samo zapeljal mimo. Najprej sem se ustavil v Leuca, ki je najjužnejša točka pete škornja. Leuca je poznan po mogočnem svetilniku, ki meri v višino 47 metrov in leži na 102 m nad morjem. Vredna ogleda je tudi bližnja bazilika sv. Marije. V Galipolu pa sem si ogledal grad iz 13. stoletja. Zelo zanimiva je video projekcija v podzemni kupoli. Za prenočišče pa sem si izbral malce boljši hotel z bazenom. Prav paše v tej vročini. Jutri pa spet kalvarija kilometrov do Riminija.
Povratek iz Grčije je bil prvotno predviden skozi Balkan. Da ne bi spet lazil preko štirih mejnih prehodv, sem se odločl da grem preko Italije. Zato na poti med Pireasom in Iogumenitso nisem predvidel nobenih ogledov. Samo nekaj kratkih postankov in še zadnje kopanje v Gčiji. Slikano je iz istega mesta. Levo gužva. Desno pa prazno. Pred odhodom na trajekt pa še zadnji souvlaki. Me je pa Hondica prijetno presenetila s porabo 4l. Sem naredil 530 km, pa pravi da bi lahko naredil še 150km.
Samostan Moni Kapsa je zlit s pečinami. V kapeli naj bi našli mumificirano truplo meniha. Jaz sem sem našel samo živega in mrko gledega meniha in sem jo raje popihal naprej. Na vzhodni strani zelo močno piha. Temperatura pa je bila tudi zasoljena. Pa naj velja tista od motorja, ali tista od Scottoilerja, ali tista od senzorjev na gumah. V vsakem primeru je bilo presneto vroče. V Vachosu sem se na kratko ustavil še pri spomeniku vojni Nekrotafeio Ano Viannou. Ker sem prišel malce prezgodaj za trajekt, sem si v Heraklionu ogledal še arheološki ki muzej. Pred odhodom pa še poslovilni souvlaki. Jutri pa do Igoumenitse in s trajektom v Brindisi.
