Bohinj

Letos prvi izlet v družbi. Pa še danes sva zaradi popoldanskih obveznosti potepanje zaključila okoli poldne. Dobila sva se pri Alešu. Prvi postanek je bil v Škofji Loki, kjer sva šla na kavico z Marjanom in Darjo. Malce smo pokramljali, nato pa naju je pot zanesla preko Soriške planine v Bohinj do jezera. Tudi tu sva se bolj na kratko sprehodila, da sva naredila posnetek ali dva. Odločila sva se, da se zapeljeva še na Pokljuko. Na poti do tja sva se ustavila še pri kopiji Aljaževa stolpa v Bohinju. Če že ni korajže za vzpon na pravi Triglav, je tudi ta slika majhna uteha. No, to velja samo zame, Aleš je seveda na Triglavu že bil. Ko sva prišla na Pokljuko, je bila ura že poldne, zato sva se počasi odpravila nazaj. Jaz sem jo na Bledu podurhal na avtocesto. Aleš pa se je mučil s prehitevanjem Harlijev po stari cesti. Veliko jih je bilo, saj je bil ravno ta teden zbor Harlijev na Baškem jezeru (Faaker Seeju). Eno lepo dopoldne v prelem vremenu. Upam, da se letos dobimo v še kaj večji zasedbi za kak sprehod po naši prelepi Sloveniji.

Kreta Statistika

Prevoženih dobrih 5,300 kilometrov. Pokurjenih 251 litrov goriva. Gorivo za 360€.

Cestnine za 80€.

Vstopnine za 100€.

Spanje za 310€.

Trajekti za 350€. Vsi s kabino in spanjem.

In ostali stroški za 230€. Tu je predvsem pijača, ostalo v trgovinah in tudi večerje.

Skupaj 1430€.

Bilo je lepo. Brez zapletov in skoraj vse po planu.

Rimini

Ena sama ljuba vožnja. Preko 600 kilometrov italijanske avtoceste. Če bi šel ob obali se ne bi izšlo. Že tako sem prišel ob sedmih zvečer. Sem imel v planu postanek ali dva. Pa se mi ni dalo lazit iz avtoceste v mesta po tej presneti vročini. Sem mislil obiskati Castello Aragonese v Ortoni in Cattedrale Di San Ciriaco v Anconi. Pa sem kar padel mimo. Sedaj pa v Riminiju ene Carbonare in spat. Jutri pa domov.

Peta Italije

Trajekt za Brindisi je odplul šele ob 3:30 zjutraj, namesto ob polnoči. No mene to ni motilo, saj sem spal spanje pravičnega v kabini. Smo pa zato v Brindisi pripluli šele ob 11. uri. To mi je malce porušilo predvideno potepanje po Apuliji. Pa nič hudega. Imam teh kamenčkov že počasi dovolj 🙂. Gradova v Lecce in Otranto sta bolj ali manj razvalini. Ker je bilo nesramno vroče, sem se samo zapeljal mimo. Najprej sem se ustavil v Leuca, ki je najjužnejša točka pete škornja. Leuca je poznan po mogočnem svetilniku, ki meri v višino 47 metrov in leži na 102 m nad morjem. Vredna ogleda je tudi bližnja bazilika sv. Marije. V Galipolu pa sem si ogledal grad iz 13. stoletja. Zelo zanimiva je video projekcija v podzemni kupoli. Za prenočišče pa sem si izbral malce boljši hotel z bazenom. Prav paše v tej vročini. Jutri pa spet kalvarija kilometrov do Riminija.

Igoumenitsa

Povratek iz Grčije je bil prvotno predviden skozi Balkan. Da ne bi spet lazil preko štirih mejnih prehodv, sem se odločl da grem preko Italije. Zato na poti med Pireasom in Iogumenitso nisem predvidel nobenih ogledov. Samo nekaj kratkih postankov in še zadnje kopanje v Gčiji. Slikano je iz istega mesta. Levo gužva. Desno pa prazno. Pred odhodom na trajekt pa še zadnji souvlaki. Me je pa Hondica prijetno presenetila s porabo 4l. Sem naredil 530 km, pa pravi da bi lahko naredil še 150km.

Scroll to Top