Baku

Gruzija, Armenija, Azerbajdžan

Baku Epilog

Potovanje je za nami. Doživeli smo marsikaj. Ljudje so bili povsod prijazni. Videli smo marsikaj. Bilo je lepo in nepozabno. Zadnji dan smo se ustavili v Podbrdu v BiH. Marjan nas je počastil s čajem in odlično kajgano. Ustavili smo se še v Sanskem mostu pri Darjinih sosedih, ki sedaj živita v Bosni. Dobili smo eno močno kavo in nekaj sladkega, da smo lažje zdržali do doma. Pa še nekaj statistike. Naredili smo približno 8.500 kilometrov z motorji. Pa še približno 900 kilometrov z ladjo preko Črnega morja. Marjanu je na BMW-ju prve dva dni nagajal senzor v ročki. Potem pa ni imel problemov. Gregorju se je enkrat snela veriga. Še najbolj je trpela moja Honda.

Sarajevo

Iz Prištine smo jo mahnili proti Peči/Peja. Tam smo prečkali mejo iz Kosova v Črno goro. Dokaj visok prelaz. Ustrezno temu tudi temperatura, ki je bila komaj dve stopinji Celzija. Seveda se je moja Honda odločila, da mi na njej neha delovati ogrevanje ročk. Ravno takrat, ko bi ogrevanje najbolj potreboval. Varovalka je v redu, tako da vrag si ga vedi kaj je narobe. Da si ogrejem roke smo se ustavili na odličen čaj za mene in kavico za ostale. V BiH pa smo šli po zgornji strani. Mejni prehod Metaljka proti Čajnicam. Tudi tu je bilo mrzlo. Pa še moja Honda se je danes popolnoma zarotila proti meni. Sedaj je tudi meni padla veriga dol. Z izkušnjami od zadnjič, ko se je tako zarotila Gregorjeva Honda, smo danes nataknili in nastavili mojo ekspresni hitro. No, ko se vrnem jo bo vsekakor potrebno zamenjati. No saj ima za sabo že dobrih 36000 kilometrov.

Priština

Iz tople Grčije smo se zapeljali v mrzlo Severno Makedonijo. Na meji smo kar padli mimo. Gregor je želel, da se ustavimo v Strumici. Sigurno kakšni nostalgični spomini. Severno Makedonijo smo samo prepeljali. Tudi na meji v Kosovo smo zelo hitro opravili formalnosti. Na meji smo za vstop morali kupiti zavarovanje za motor, saj v Kosovu zelena karta ne velja. Plačali smo 10 evrov. Tudi do Prištine smo prišli hitro. Smo se malo sprehodili naokoli. Temperatura je zvečer že padla pod 15 stopinj Celzija. Večerja je bila odlična in neverjetno poceni. Za tisto kar vidite na sliki sem namreč dal samo 1.5 evra. Jutri pa na burek in čevape v Baščaršijo.

Paralia Ofriniou

Pobeg iz Turčije. Na meji smo hitro in brez zapletov prišli v Grčijo. Na poti smo si v Porto Lagosu ogledali ortodoksno cerkev in samostan Sveti Nikolas. Zanimivo, ker se nahajata na otočkih. Naslednji postanek je bil v Kavali kjer smo se ustavili na grški kavi in vodi. Pot smo nadaljevali ob obali, kjer smo se v Nea Peramosu osvežili v morju. Lepa grobo mivkasta plaža. Tam smo si privoščili odlično zgodnjo večerjo. Grško solato in suvlaki za mene. Odločili smo se, da ne rinemo v Solun in smo si spanje našli ob obali v prelepi vili v Paralia Ofriniou.

Eceabat

Danes še zadnji dan Turčije. Prevoženih 470 kilometrov, še zmeraj dolgočasnih turških cest. Glede na to, da se vračamo je pač potrebno prebroditi daljše razdalje. Vmes smo se dvakrat ustavili na čaj. Proti koncu pa smo obiskali Trojo. Splezali smo v Trojanskega konja in si ogledali ostanke Troje. V Canakkale smo si še na azijski strani privoščili odlično večerjo. Nato smo se s trajektom prepeljali na evropsko stran, kjer spimo.

Scroll to Top