2015

Ni sicer tako znamenita, kot Ameriška Route 66. Jo pa Avstrijci imajo. Dolga je zgolj dobrih 100 kilometrov, kjer je bolj ovinkastih zgolj prvih 70 kilometrov. Od doma sem šel kar zgodaj, že ob sedmi uri. Šel sem preko Ljubljane, Velenja, Slovenj Gradca, Dravograda. Kmalu čez mejo je odcep proti Sobothu. Pri tem odcepu se prične Cesta 69. Do tu je bilo kar hladno in na določenih delih megleno. Ogrevanje ročk pride zelo prav. Od odcepa se cesta vzdiguje in že po kilometru ali dveh se dvignem nad oblake. Res prelep razgled.

Štef je zamenjal motor. Je dodal malce kubikov, pomladil kilometre in se opremil z ABS. Ker je že bolj konec sezone, ga bo registriral šele prihodnje leto. Sva pa zato skočila na kratek sprehod dvokolesnikov, dokler mu še velja preizkusna tablica. Iz Ljubljane sva šla preko Tuhinjske  doline v Vransko. Tu sva si ogledala muzej motociklov.

Danes pa malo v Italijo. Tokrat sem šel sam. Lepo počasi preko Cerknice in mimo Trsta do prvega postanka. Ustavil sem se pri gradu Miramare. Pot sem nadaljeval do gradu di Duino. Za vstopnino so hoteli 10 eurov, ki se mi jih ni zdelo vredno dati in sem raje odpeketal dalje do Deželnega naravnega rezervata ob izlivu reke Soče, kjer sem se malce več sprehodil.

Jesen se je začela. Čas za kostanj. Odpravili smo se na Dolenjsko v okolico Šentjerneja. Žal je letošnja bera zelo slaba. Kostanj zelo droban, pa še prav veliko ga ni bilo.

Danes smo se odločili, da obiščemo Armanijevo rezidenco v Hrvaški Istri. Prvi postanek je bil v Buzetu. Parkirali v senci in se peš odpravili naprej pogledat center. Ogledali smo si cerkvico svete Marije in se sprehodili naokoli. Drugi postanek pa je bil v Motovunu. Tu smo se sprehodili po obzidju in si ogledali staro mesto Motovun. Tu so tudi punce, ki vam znajo naplesti naprimer nogavice ali rokavice, drugače pa so znani po tartufih. V mestnem jedru veliko ostankov nekdanjih beneških lovk.