Potovanje po Avstriji, Češki, Poljski do Gdanska, Slovaški, Madžarski
Poglej ostaloDan peti. Grad Litomyšl je eden največjih renesančnih gradov na Češkem. Je v lasti češke države. Nahaja se v središču mesta Litomyšl in je bil leta 1999 razglašen za Unescov seznam svetovne dediščine. Grad Litomyšl je izjemen primer arkadnega gradu, vrste stavbe, ki je bila najprej razvita v Italiji in spremenjena na Češkem v ustvarijo razvito obliko posebne arhitekturne kakovosti. V 18. stoletju so temu gradu dodali značilnosti visokega baroka. Včasih je dobro, če si prvi obiskovalec. V prvi skupini smo bil samo štirje. Je bilo prav prijetno. Pa še fotografiral sem lahko bolj sproščeno.
Sam grad ima tri nadstropja in ima štiri nesimetrično razporejene trakte. Največji je zahodni trakt, najmanjši pa južni trakt, dvonadstropna arkadna galerija, ki zapira kvadratno dvorišče. Arkade in dimeljski oboki se nadaljujejo okoli tega dvorišča. V vzhodnem traktu je grajska kapela, v zahodnem traktu pa gledališče, pri čemer so odrske dekoracije, stroji in avditorij ohranjeni nedotaknjeni.















Da ne bodo samo gradovi bo naslednjih nekaj ogledov posvečenih božjim hramom. Prvi hram je nekaj posebnega. Kapela lobanje (poljsko Kaplica Czaszek) ali cerkev sv. Bartolomeja je kapela kostnice v okrožju Czermna v Kudowi, mestu v okrožju Kłodzko v Spodnji Šleziji na Poljskem. Tempelj zgrajen v zadnji četrtini 18. stoletja na meji takratne pruske grofije Glatz, služi kot množični grob s tisoči lobanjami in skeletnimi ostanki, ki krasijo njegove notranje stene, pa tudi tla, strop in temelje. Kapela lobanje je edini tak spomenik na Poljskem in eden od šestih v Evropi.






Naslednja cerkev je tudi nekaj posebnega. Na zunaj malce drugačna in ne kaže neverjetne notranjosti. Res vredno ogleda. Cerkev Svete Trojice miru v Świdnici je največji leseni baročni tempelj v Evropi, zgodovinska verska zgradba, zgrajena po sporazumih Vestfalske pogodbe, podpisane leta 1648, s katero se je končala tridesetletna vojna. Spada v župnijo Świdnica evangeličansko-avgsburške cerkve na Poljskem. Stavba je skupaj s Cerkvijo svetega Duha miru v Jaworju (Kościoły Pokoju) od leta 2001 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Cerkev miru v Świdnici je bila zgrajena po sistemu predalčne lesene gradnje kot centralno postavljena triladijska bazilika, ki temelji na lesenem ogrodju, napolnjenem z maso gline in slame. Zgrajena je bila v tlorisu grškega križa. Osrednjo stavbo so dopolnjevale krstilnica in zakristija na vzhodu, mrliška veža na zahodu, poročna dvorana na jugu. Dolga je 44 m in široka 30,5 m. Prvo nadstropje in štiri nadstropja galerij lahko sprejme 7500 ljudi (vključno s 3000 sedeži). Cerkev je bila zgrajena z namenom, da bi sprejela čim več ljudi, kar je bilo pomembno predvsem v času, ko je bila protestantom omejena verska svoboda, saj je bila ena od dveh protestantskih cerkva v Świdničko-javorski kneževini. Zato ima tempelj velik notranji prostor (1090 m2) in prostornino.






Świdniška cerkev miru je bila ena od treh cerkva miru (po Głogówu in Jaworju), ki jih je katoliški cesar Ferdinand III. Habsburški pod pritiskom protestantske Švedske dovolil zgraditi v habsburških dednih kneževinah v Šleziji. Zato sem si ogledal še tisto v Jaworu. Še bolj impozantna notranjost.
Cerkev v Jaworju, posvečena Svetemu Duhu, je dolga 43,5 metra, široka 14 metrov in visoka 15,7 metra in lahko sprejme 5500 obiskovalcev. Gradil jo je arhitekt Albrecht von Saebisch (1610–1688) iz Vroclava (takrat nemški Breslau) in jo dokončal leta 1655. 200 slik v notranjosti cerkve je naslikal Georg Flegel v letih 1671–1681. Oltar iz leta 1672 je delo Martina Schneiderja. Prvotne orgle J. Hoferichterja iz Legnice (takrat nemškega Liegnitza), postavljene leta 1664, je v letih 1855–1856 z novimi nadomestil Adolf Alexander Lummert.






Mislil sem še obiskati cerkev Svete Elizabete v Wroclawu, pa se mi zaradi hude vročine (kakih 38 stopinj) nikakor ni dalo stati pred semaforji v Wroclawu, ker je cerkev bolj v centru. Sem jo raje podurhal do hotela. Vsekakor sem poskrbel, da ima prenočišče klimatsko napravo.
Jutri pa proti Gdansku. Na poti nisem našel kaj posebnega za pogledati, tako bo bolj ali manj dolga vožnja. Če mi morda oko pade na kakšno znamenitost se ustavim. V Gdansku bom počasi na polovici potovanja. Od tam samo še nazaj proti domu.

