Po dobrem domačen zajtrku smo se počasi odpravili proti domu. Prvi postanek je bil v Ptujski Gori. Ptujska Gora je gručasta vas na vrhu vzdolžnega slemena med rekama Dravinjo na jugu in Polskavo na severu. Kraj se je razvil, ko so ob koncu 14. stoletja zgradili novo cerkev Matere božje. Leta 1447 je dobil pravico do letnega sejma in se pričel razvijati v trg, ki je prvič omenjen 1578. Ptujska Gora je znan romarski kraj. Nekoč se je imenoval Nova Štifta, nato Mons gratiarum (Milostna gora), v času turških vpadov pa se je zaradi čudeža (Marija je goro ovila v črn oblak, da je plenilci niso opazili) med domačini uveljavilo ime Črna gora. Leta 1937 se je s prihodom minoritov kraj preimenoval v sedanje ime.
S Ptujske Gore se ponuja čudovit razgled na vse strani: od Boča do Pohorja, preko Maribora do vrhov nad Gradcem v Avstriji, pa na bližnji Ptuj in Slovenske gorice ter proti jugu po strmih, valovitih Halozah čez hrvaško mejo.
Pot nas je zanesla še do Jessyine prijateljice v Jelovec pri Makolah. Aleš tam še ni bil, Jessy pa samo nekajkrat, zato smo se malce lovili. Pot je bila sicer asfaltirana, ampak ozka, strma in polna ovinkov, tako da je bila Marjanova gospa malce nervozna na ovinkih. No, pa smo le srečno prispeli. Jessyina prijateljica je imela res odlične robidnice. Po prijetnem klepetu smo nadaljevali proti domu.
Da ne bi prišli domov praznih želodčkov, smo se ustavili na Trojanah. Kljub temu, da so Trojane odmaknjene od avtoceste, so lokali neverjetno polni popotniških gostov, saj smo komaj dobili prosto mizo. Ob dobri hrani smo malce premleli naše popotovanje in polnih želodčkov zadovoljni odbrzeli proti domu.
Res prijeten več dnevni izlet. Morda malce preveč hrane. Ampak za nekaj pa se je tudi treba žrtvovati, a ne ?