Pri dedu

Potopanje po Prlekiji, Prekmurju in Podravlju

Poglej ostalo
  1. Pri Mirotu
  2. Pri dedu
  3. Ptujska Gora

Zjutraj sta nas gostitelja pogostila z bogatim zajtrkom. Bojim se, da smo jima pojedli vso njuno ozimnico. Da pa ju nismo prezgodaj zapustili, je poskrbel Alešev motor, ki nas je pričakal s prazno zadnjo gumo. Aleš je kot dober mehanik sam od montiral zadnje kolo in ga z Mirkotovo pomočjo dostavil do vulkanizerja v bližnji vasi Vinica, ki je poskrbel za preluknjano pnevmatiko. Z malce pomoči smo sestavili motor in naše popotovanje se je lahko nadaljevalo.

Gumi defekt

Prvi postanek je bil v Oljarni v Središču ob Dravi. Tradicija proizvodnje bučnega olja v Središču ob Dravi sega v začetek 20. stoletja in se približuje stoletnici. To dokazuje, da le kvaliteta, združena s tradicijo, omogoča pozicioniranje v širšem tržnem okolju. Ogledali smo si kratek film o pridelavi olja, nato pa degustirali odlične izdelke iz bučnega olja in bučnih semen. Šarkelj in rolada sta bila res odlična.

Degustacija

Bučna semena so oplemenitena z različnimi okusi. Zase sem kupil vrečko z okusom čokolade – mentol za našo mamo.

Bučke obogatene z raznimi okusi

Pot nas je zanesla tudi preko Mure. Na kratko smo se ustavili pri Beltinškem gradu. Grad so pozidali grofje Banffyji v začetku 16. stoletja, v 17. stoletju pa je bil predelan v nadstropni dvorec s tipično panonsko arhitekturo. Samo naselje je prvič omenjeno že leta 1322 kot Belethfalua. Po legendi je bila v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z glavnikom. In po tej Beli, kot so klicali kobilo, se je vas začela imenovati Belotinci. V dvorcu, ki se danes obnavlja, se nahaja restavracija “v Grajskem stolpu”, turistično informativna pisarna ZTK Beltinci in razstava pomurske zdravstvene zbirke Beltinci.

Beltinški grad

Pot smo nadaljevali ob Muri do Babičevega mlina. Družina Babič je leta 1912 kupila Kolmaničev, v celoti plavajoči mlin, ki pa je v požaru leta 1927 popolnoma pogorel. Babičevi so v enem letu na istem mestu postavili nov mlin tako, da so mlinarsko hišico postavili na obrežje, mlinsko kolo pa na čolne (kumpe), pogonska sila pa se prenaša z jekleno vrvjo. Tudi drugi mlin je voda odnesla in tako je bila družina leta 1947 ponovno primorana zgraditi novega. Od takrat dalje moči vodnega kolesa v sušnih mesecih pomaga tudi elektromotor. Leta 1990 je narasla voda ponovno odnesla mlinsko kolo. Zadnja obnova je trajala le 3 mesece in tako je zdajšnja različica tega mlina že četrta po vrsti. Obrtniška namembnost mlina in pa turistična, etnografska znamenitost Prlekije in Pomurja privablja mnogo obiskovalcev. Mletje žitaric v starem slogu nam ponuja vpogled v pretekla obdobja. Prav tako lahko na Babičevem mlinu kupimo čisto moko, ki za razliko od trgovinskih blagovnih znamk ni mešana z ostalimi (naprimer ajdovi in koruzni moki je večinoma primešana tudi bela moka).

Babičev mlin

Ker smo prejšnji dan jedli veliko mesa, bi bil greh, če se ne bi ustavili pri Kodili v Markišavcih. Začetki mesarstva Kodila segajo v leto 1992, in so se tekom let razvijali, sedaj pa so dodatno podkrepili z odprtjem doživljajskega centra. Družina Kodila iz Markišavcev pri Murski soboti se že tri generacije ukvarja s predelavo mesa in mesnih izdelkov. Z ustanovitvijo podjetja Kodila d.o.o., pred 21-leti, so bili postavljeni temelji za razvoj ponudbe kakovostnih mesnih izdelkov, katerih sloves danes seže daleč čez meje Prekmurja in Slovenije, s pravkar zaključeno investicijo v celovito prenovo proizvodnih prostorov pa so zagotovljeni pogoji za nadaljnjo rast obsega in kakovosti ponudbe.

Nekaj malega pršuta

Seveda smo morali tudi tukaj degustirati odlično Prekmursko hrano.

Spet hrana
Dobri prijatelji pr´ Kodili

Po naporni vožnji in požrtiji je prijala osvežitev v Ljutomerskem bazenu.

Ljutomerski bazen

Sam sem se sprehodil po Ljutomeru.

Ljutomerska cerkev

Noč se je nezadržno bližala. Danes bomo prespali na kmetiji pri Jessinem dedu.

Pri Jessyinem dedku

Dedek pri svojih ne več tako rosnih 85-tih živi sam in vzdržuje kmetijo. Poleg vsega skrbi tudi za nekaj pujskov.

Pujsja mladina

Večerja je bila v prijetnem domačem vzdušju z doma pridelano zelenjavo in krompirčkom.

Za spremembo brez mesa

Prespali smo v mirnem okolju. Morda kakšen komar ali dva več kot pri Mirotu, ampak ti so glodali bolj druge kot mene :-).

Scroll to Top