Niš

Naj se saga Kreta prične. Za mano je dobrih 750 kilometrov bolj ali manj avtocest. Na mejnih prehodih na Hrvaško in v Srbijo je šlo hitro. Ob izhodu so samo pomahali. Pri vstopu pa ko sem rekel, da je moj cilj Grčija, pa so mi tudi pomahali v slovo. Vozi miško. Vmes sem se samo nekajkrat na kratko ustavil, da pretegnem noge. Strojček pa tako ali tako naredi 500 kilometrov z enim tankom goriva. V Nišu sem si ogledal park Bubanj, trdnjavo in stolnico. Sedaj pa si žvižgam tisto od Stavrosa – Umoran sam…

Niš Beri Dalje »

Med krošnjami

Prelepo vreme za izlet in sprehod med krošnjami. Na poti do tja pa še kratek postanek v Mini ZOO Land-u. Lepo urejen tematski park. Poleg lemurjev, makakov in prosto tekajočih kozličkov imajo sedaj tudi kralja živali. Na Rogli sem mislil, da se bom v kratkih rokavih sprehodil med krošnjami. Sem pozabil, da je trenutno na 1500 metrih še nekaj snega. Sem ostal kar v polni motoristični opremi. Stolp in pot sta lep arhitekturni dosežek. Ni pa nekega posebnega razgleda na vrhu. Za kaj takega se bo potrebno zapeljati recimo na Češko v Lipno. Ali recimo v Avstrijo na Salzkammergut. No je pa tudi naša pot med krošnjami svojevrstno doživetje. Ob povratku domov, pa še na eno domačo pico postreženo na terasi Kegeljčka.

Med krošnjami Beri Dalje »

Piran

Kot kaže nam bosta Corona in vlada še kar nekaj časa krojila usodo. Zato je najbolje, da izkoristim vsak trenutek svobode. Tokrat sem se zapeljal na Primorsko. Da me ne bo preveč zeblo. Za končno točko sem si izbral Piran. Da pa ne bo vse ena sama vožnja, pa sem ustavil še na nekaj lepih lokacijah. Da malce pretegnem “krake”. Prva postaja je bil na Bloškem jezeru. Kratek sprehod okoli jezera. Pa paziti sem moral, da me kateri od medvedov ne bi lovil. Toplo priporočam za nedeljski izlet z družino. Tokrat nisem ponovil napake in v februarju rinil na Snežnik in preko še zimskega Mašuna proti Ilirski Bistrici. Raje preko Unca in Postojne. Vmes sem se še na kratko zapeljal do Cerkniškega jezera. Tako sem se na kratko lahko ustavil še pri vojaškem muzeju v Pivki. Ker ni dolgo, kar sem ga obiskal, sem pot po kratkem oddihu nadaljeval proti Piranu.

Piran Beri Dalje »

DC3

Covid je zelo zaznamoval začetek leta. Gibanje je zelo omejeno. Zato je pravo veselje, ko omejitev na regije umaknejo za nekaj časa. Če je ta čas še lepo vreme, pa je to potrebno takoj izkoristiti, da začnem motoristično sezono. Lansko leto je bilo bolj borno glede vožnje z motorjem, tako da se je potrebno na novo kobilico še navaditi. Za začetek sem si izbral bolj domače dolenjsko okolje. Za ogledno točko pa sem si izbral letalo DC3, ki se nahaja v Otoku pri Metliki. Na poti ni bilo veliko prometa. Na izpostavljenih delih cest pa sta se nahajala pesek in zemlja, ki so jo nanesli traktorji, ko so delali na njivah. Lep počasi in po po pameti in nič ne more uničiti užitka vožnje z mojo kobilico.

DC3 Beri Dalje »

Scroll to Top