Piran

Kot kaže nam bosta Corona in vlada še kar nekaj časa krojila usodo. Zato je najbolje, da izkoristim vsak trenutek svobode. Tokrat sem se zapeljal na Primorsko. Da me ne bo preveč zeblo. Za končno točko sem si izbral Piran. Da pa ne bo vse ena sama vožnja, pa sem ustavil še na nekaj lepih lokacijah. Da malce pretegnem “krake”. Prva postaja je bil na Bloškem jezeru. Kratek sprehod okoli jezera. Pa paziti sem moral, da me kateri od medvedov ne bi lovil. Toplo priporočam za nedeljski izlet z družino. Tokrat nisem ponovil napake in v februarju rinil na Snežnik in preko še zimskega Mašuna proti Ilirski Bistrici. Raje preko Unca in Postojne. Vmes sem se še na kratko zapeljal do Cerkniškega jezera. Tako sem se na kratko lahko ustavil še pri vojaškem muzeju v Pivki. Ker ni dolgo, kar sem ga obiskal, sem pot po kratkem oddihu nadaljeval proti Piranu.

V Piranu, pa kod da ni Corone. Ogromno ljudi se je sprehajalo ob obali. O kakšnih maskah pa ni bilo ne duha in sluha. Tole ne bo dolgo trajalo. Bodo verjetno kmalu “rdeči” in bo Primorska regija spet zaprta. Privoščil sem si sladoled in se po malce jo po malce daljšem sprehodu popihal proti domu.

Nazaj pa preko Vipave in Cola. Pri Vrhniki pa preko Podpeči in Škofljice domov.

Scroll to Top