Kozara

Še vedno imam v spominu zanimivo izkušnjo iz lanskega leta, ko smo poskušali priti do Kozare iz zgornje strani, a smo se zaradi neprimerne ceste morali vrniti nazaj in izpustiti ogled Kozare. No, tokrat sem se do Kozare pripeljal po pravi strani, kjer ni makadama.

Nacionalni park Kozara v geografskem in v geomorfološkem pogledu zajema področje znotraj Dinarskega gorovja v Bosni in Hercegovini (na severozahodnem delu Bosne in Hercegovine). Površina parka znaša 3.520 hektarjev. Za nacionalni park so ga razglasili leta 1967. Cilj nacionalnega parka je bil da se zaščitijo kulturno – zgodovinske in naravne vrednosti planine Kozare. V nacionalnem parku domujejo številne živali in rastline.

V Narodnem parku “Kozara” se nahajata dva popolnoma opremljena bungalova z ograjenim dvoriščem. Bungalova sta zgrajena iz lesa v značilnem planinskem stilu.

V centralnem delu nacionalnega parka je postavljen kompleks posvečen vsem padlim in ubitim v bitki na Kozari, ki je potekala poleti 1942 leta. Kompleks obsega leta 1972 zgrajen 33 metrov visok spomenik svobode, muzej in spominski zid. Območje je lepo vzdrževano.

Pred vhodom v muzej se nahaja čuvaj. Ker sem bil bolj zgodnji je bil muzej še zaprt.

Po krajšem sprehodu po narodnem parku Kozara sem se počasi odpravil dalje. Moj naslednji postanek je bil v Bosanski Krupi.

Grad Krupa (Bosanska Krupa) (tudi Stari grad Bosanska Krupa ali mali Pset) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini imenovani Grad nad reko Uno v samem centru mesta Bosanska Krupa v Bosni, katerega ostanki so še dobro ohranjeni. Manjši grad je bil zgrajen že v 11. stoletju, in kasneje v 13. stoletju dograjen v mogočno trdnjavo, katere okrogla vogalna stolpa in del obzidja še danes kažejo nekdanjo veličino.

Pogled iz ostanka obzidja je bil res veličasten.

Pot me je zanesla mimo starega mesta Ostrožac. Grad Ostrožac sega v 16. stoletje, ko so osmanski Turki ustanovili osmansko pokrajino Bosno. Lastništvo gradu je še vedno sporno, toda državljani Cazina in Ostrožca imajo dovoljenje za uporabo lokalnih koncertov in zabave. Grad se počasi popravlja in govori se, da ga je država prodajala zasebnemu lastniku.

V notranjosti je lepo urejen park.

Samo obzidje je še kar v redu ohranjeno. Zgradbe pa so v bolj žalostnem stanju.

Sicer sem imel v planu prespati v Veliki Kladuši. Ker pa je bila še zgodnja ura, sem se odločil, da jo kar potegnem do doma. Prišel sem še dovolj zgodaj, da sem si v domači oštariji lahko privoščil klasično domačo požrtijo.

Celotno potovanje sem vse dni imel srečo z vremenom. V prvih dneh je bilo v Srbiji in prvem delu Bosne celo precej vroče. Šele zadnji dan, se je, ko sem se bližal domu ohladilo. Medtem, ko je pri nas vse dni deževalo, sem imel jaz ves čas suho in lepo vreme. Videl sem veliko zanimivega. Prav tako sem si privoščil Srbsko Bosanske gurmanske dobrine. Bo treba še kdaj ponoviti. Upam da prihodnjič z dobro družbo.