Yerevan

Danes smo se iz Azerbajdžana vrnili nazaj v Gruzijo. Azerbajdžanci so tudi ob izhodu komplicirali z dokumenti. Na Gruzijski strani pa je luštna policistka uredila vse nas v nekaj minutah. No skupaj smo se zadržali zgolj pol ure. Do meje z Armenijo smo se peljali po prelepi lokalni cesti. Na meji z Armenijo smo se skupaj zadtžali slabo urco. Gruzijci so nas hitro spustili ven. Na Armenski meji pa nas je najprej popisal policist. Potem smo lahko parkirali motorje malo naprej. Sledil je popis dokumentov pri carinikih. Ko smo zapustili mejo pa smo v bližnjem kontejnerju morali plačati še zavarovanje za motor, saj zelena karta pri njih ne velja. Od tu smo se zapeljali do prvega samostana v Hangapatu.

Cesta je bila na momente res obupna. A to je bil šele začetek kalvarije. Kasneje je bilo na nekaterih mestih blatno in smo morali res previdno voziti. Zaradi počasne vožnje smo ogled dveh naslednjih predvidenih samostanov preprosto izpustili. Potem pa nas je proti Sevanu pričel namakati še dež. Ko smo prišli v Sevan je dobro zlivalo. Smo se ustavili na čaj in kebab. V tem času je dež ponehal. Ker nisem naredil domače naloge sem bil neprijetno presenečen. Sevan se namreč nahaja na 2000 metrih nadmorske višine. Skupaj z dežjem je to pomenilo pet stopinj Celzija. Kar hladno. Tudi za mene. No v Yerevan smo prišli po suhem in precej lepi avtocesti. Pred spanjem smo si privoščili še eno pivce za pomiritev živcev. Jutri bo ob povratku v Gruzijo še nekaj slabe ceste. Upam, da bo lepo vreme, da se ne bomo spet svaljkali po blatu.