Prebudil sem se v sveže jutro. Tokrat le 14 stopinj Celzija. Vendar še ne dovolj za pulover 
. Čez dan se je ogrelo zgolj do 18 stopinj. Je bilo potrebno vključiti gretje ročk. No, zaenkrat samo druga stopnja od petih. Ker je ponoči padal dež je bila cesta še mokra in spolzka. Sicer pa se mi danes ni nikamor mudilo.
Prvi postanek je bil v Giant‘s Causeway. Velikanov nasip sestavlja ogromno šesterokotnih stebrov, ki se spuščajo v morje kot ozka polica. Lepa panorama na okoliško hribovje. Giant’s Causeway je nastal pred slabimi 60 milijoni let in takrat je bila Irska še priključena Severni Ameriki. Evropa se je začela odtrgati od Severne Amerike in ob tem je ustvarila ogromne razpoke na zemeljskem površju. Te razpoke so povzročile razpoke in skozi te razpoke je prišlo veliko staljene kamnine in lave. Mnogo kasneje je erozija povzročila nastanek rek v bazaltu. Nato je prišlo še več lave, ki je tekla po rečnih dolinah. V tej rečni dolini je nastal Giant’s Causeway, po katerem se sprehajam danes. Ravno, ko sem odhajal naprej je pričelo rositi. Sem je popihal pred prihajajočim dežjem.
Naslednji postanek je bil v Ballintoy Harbour. Tisti, ki so gledali Igro prestolov bodo prepoznali to lokacijo. Pristanišče Ballintoy je ena najbolj fotogeničnih lokacij na znameniti obalni poti, ne glede na vreme – od sončnega sevanja na lep dan ali velikih valov na moker nevihten dan je še vedno videti neverjetno. Zgodovinsko gledano prebiva v baroniji Cary (ozemlje) med Bushmills in Ballycastle – ki je 5 milj od Ballintoya. Cesta navzdol do pristanišča se vije in zavija ter ponuja razglede v vse smeri in gre tudi mimo hiše Bendhu, hiše, ki je ne boste zamudili na ogledu Igre prestolov. Samo pristanišče je bilo pred več sto leti uporabljeno za tihotapljenje viskija do ovc in ima pub, imenovan tihotapska gostilna, kjer lahko uživate ob pintu in poslušate vse o tem. Pristanišče Ballintoy Harbour je postalo turistična točka ne le zaradi čudovitih razgledov, ampak je v zadnjem času zaslovel z uporabo v ikonični oddaji Igra prestolov. Ta slikovit obalni kotiček je kraj, kjer Theon Greyjoy prispe nazaj na Železne otoke in kjer kasneje občuduje svojo ladjo, Sea Bitch. Tu tudi prvič sreča svojo sestro Yaro. Tudi tu me je ujel dež, zato sem pohitel naprej.
Slavni vrvni most Carrick-a-Rede so leta 1755 prvi postavili ribiči na losose. Razburljivo prečkanje, ki visi skoraj 30 metrovnad Atlantskim oceanom, prekriva prepad, ki se povezuje s skalnatim otokom Carrick-a-Rede. Ime iz galščine “Carraig-a-Rade” pomeni “Skala na cesti”, ki je ovira za selitvene losose, ko iščejo reko, v kateri so bili rojeni. Se je pa bilo potrebno kar sprehoditi dober kilometer in pol od vhoda do mosta. Tudi tokrat je dež počakal, da sem si atrakcijo ogledal. Prijazno me je opomnil, da naj nadaljujem naprej.
Na poti do Belfasta sem se ustavil še v Glenarmu. Grad si je možno ogledati zgolj ob posebnih priložnostih in je samo za posebej povabljene. Tako sem si ogledal zgolj vrt. Ker prihaja jesen, žal že nič kaj posebnega za videti.
Od tu pa ves čas ob obali do Belfasta. Belfast je glavno mesto Severne Irske in se nahaja v County Antrim.. V mestu najdemo bogato raznolikost kultur v umetnosti, glasbo, ples, šport, nakupovanje, zanimivosti in zgodovinskih znamenitosti. Znano je po sektaških izgredih, vendar za turiste ni nevaren.
Ker sem bil dovolj zgoden, sem se zapeljal še do gradu. Notranjost ninič posebnega, ker je namenjena zgolj poročnim obredom. Je pa zunanjost res impozantna. Pa tudi pripadajoči vrt je res neverjetno lepo urejen. Vreme je zdržalo, tako da sem prišel suh do Belfasta.
Jutri pa na Titanic…