Schönbrunn

Danes kakih šest uric sprehoda po Schonbrunnu.

Palača Schönbrunn (nemško Schloss Schönbrunn) na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja. Palača in vrtovi odsevajo okus, zanimanje in duhovni svet habsburških vladarjev, ki so dvorec od 18. stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je uvrščena na UNESCO-ov seznam svetovne kulturne dediščine.

Ime Schönbrunn nemško: »lepi vodnjak«, izvira iz arteškega vodnjaka, iz katerega so vodo pili dvorjani. Legenda pripoveduje, da naj bi vladar cesar Matija , ko ga je prvič zagledal, ves prevzet vzkliknil: »Kako lep vodnjak!«.

Za njegovo prvotno podobo je poskrbel arhitekt Johann Bernhard Fischer von Erlach, ki ga je po porazu Turkov leta 1683 najel cesar Leopold I.. Zgledoval se je po palači francoskih kraljev Versailles. Leta 1696 je bila dokončana v slogu dekorativnega baroka. S svojimi 1441 sobami in dvoranami je glede na original relativno skromna. Kasneje je dodal svoj pečat v rokoko stilu dodal tudi Nikolaus Pacassi

Schönbrunn obkroža velik park, ki je bil dokončan leta 1770. Dvorni arhitekt Johann Ferdinand Hetzendorfer von Hohenberg se je pri zasnovi parka zgledoval po parkihfrancoskega kraljevega dvora.

Brezhibno urejena drevesa in cvetlične gredice obkrožajo široke in dolge aleje, ki vodijo do okrasnih ribnikov, vodnjakov (npr. Neptunovega vodnjaka iz leta 1780, v katerem Tetis Neptuna prosi za pomoč pri potovanju svojega sina Ahila) in številnih skulptur.

Zanimiv je tudi Irgarten. Del parka, ki je spremenjen v labirint. Eden je preprost. Pri drugem pa sem se moral malo potrudi, da sem prišel do sredine in razgledne točke.

Skupaj s parkom, prvim živalskim vrtom na svetu (na zahodnem delu parka; okoli 750 živalskih vrst) iz leta 1752, ter drugimi pripadajočimi objekti, je palača izreden primer »Gesamtkunstwerka«.

Neoklasično steberno dvorano Gloriette na vrhu griča v kompleksu dvorca je leta 1775 dala postaviti Marija Terezija po zmagi nad pruskim kraljem Friderikom Velikim v bitki pri Kolinu (1757). Danes cesarska poletna obedovalnica služi kot kavarna, nekatere vrste vstopnic (npr. Classic Tour) pa omogočajo tudi dostop do razgledne ploščadi na vrhu.

Potem pa povratek domov. Ljubo doma, kdor ga ima…