Še ena lepa nedelja, ki jo lahko pred prvomajskimi prazniki prevozim. Tokrat malo proti prekmurju. Za cilj sem si zastavil Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih in Maistrov stolp v Zavrhu. Vmes pa se že najde kaj zanimivega za kratek počitek in ogled česa zanimivega. Prvi počitek sem si privoščil šele po dobrih 150 kilometrih v Olimjah.
Ena coca-colo pa premursko gibanica (pa čeprav to še ni prekmurje) sem si privoščil na Jelenovem Grebenu. Srnjad se je žal skrivala, da nisem nobene videl.
Nazaj grede pa sem si ogledal še samostan Olimje in si v čokoladnici nabavil nekaj priboljškov za domov.
Grad Podčetrtek sem kar preskočil, saj je bolj ali manj v razsulu, pa še dostop je bolj klavrn. Tako sem se zato ustavil šele pri dvorcu Štatenberg. Od zunaj zgleda bolj slabo vzdrževan je pa zato notranjost res lepo urejena.
Pa še vstop je prost. No vsaj mene ni nihče ustavil in terjal za vstopnino. Pa še sam sem bil takrat tam.
V Ptuju sem se mimo Ptujskega gradu samo zapeljal naprej proti Dornavi.
Tudi tu dvorec žal čaka na propad.
Naslednja točka pa je že bil Puhov muzej. Muzej je žal dvakrat pogorel a ga je Društvo rojaka Janeza Puha vsakič s trdim delom postavil nazaj. Muzej se sicer odpre šele 1.maja, a sem imel srečo, da je prej na obisku najavljena skupina in mi je prijazni možakar, ki vodi muzej, vseeno sprejel.
Pogledal sem si kratek film in ogledal kar nekaj lepih eksponatov.
Le nekaj kilometrov stran pa je v kraju Zavrh tu Maistrov stolp. Tu sem že drugič naletel na pot Svetega Martina (prva je bilo na Limbarski gori), tako da moram res pogledati kje poteka pot Svetega Martina in jo morda prevozimo enkrat v celoti. Stolp je sedaj kovinski in visoko 17 m. Je pa presneto pihalo, da nisem dolgo ostal zgoraj.
Od tu sem se potem vrnil domov preko Ptuja, Slovenske Bistrice. Slovenskih Konjic, Celja, Laškega, Rimskih Toplic, Litije do doma.
Skoraj 400 km. Če pozabimo na veter, je bil res prekrasen izlet.