Piraeus

Zajtrk je bil postrežni, hitrost postrežbe pa nična. No vsaj zajtrk je bil odličen. Sem pa zato izgubil skoraj uro. Na Makedonski meji sem bil v nekaj minutah čez. Je pa bila na Grški strani kar velika gužva. K sreči me je dohitel motorist domačin in mi pomahal, da grem za njim. Sva šla mimo vseh. Na kratko sva pokramljala s policistom na meji in ob pregledu PFL obrazca in potrdila o gobavosti, pardon, pozitivnost, sem v nekaj minutah bil v Grčiji. Živeli motoristi. Za piko na I pa so mi še Grki ukradli eno uro. Zmeraj morajo biti nekaj posebnega. Potem pa tempomat na 300 in direktno do Meteore, ki je bila danes edina moja vmesna postaja. Da ne bo pomote, grrr-ki imajo za motoriste na avtocestah omejitev 90. Še tovornjaki gredo hitreje. Ker so mi Grki ukradli eno uro, sem na Meteori naredil samo nekaj posnetkov in nisem obiskal nobenega samostana. No saj sem še mlad in vitalen. Morda na stara leta obiščem Stiški klošter 😉. Potem pa v Pireas na trajekt za Kreto. Večerjica kar na trajektu, čeprav ni bila ravno poceni, je bila pa okusna. Jutri pa morda že kakšna plaža za sprostitev. Pesmica za danes pa naj bo Barčica po morju plava.