Še ena lepa sobota primerna za izlet. Večina ljudi se je “ukvarjala” s Putinom, jaz pa sem se odločil, da se zapeljem po Solčavski Panoramski cesti. Tja sem se odpravil preko Jezerskega.
Pot do tja je bila precej razgibana, zato sem se tam ustavil in spil eno kavico. Na mejnem prehodu ni bilo nikogar, tudi na Avstrijski strani ne. Za kratko malico sem se ustavil na enem od tako imenovanih točkah za “počivanje” (RastPlatz).
Pri Pavličevem sedlu pa še postanek za kakšno fotko.
Sama panoramska cesta je, vsaj do Solčave, večinoma asfaltirana. Morda kak kilometer ali dva makadama. V drugi polovici proti Črni pa je cca 15 kilometrov makadama. Vmes sem se ustavljal na označenih točkah, kjer mi je zmajček opisoval lepote narave.
Ustavil sem se tudi pri nekaj kmetijah. Pri eni sem nabavil malce suhomesnatega. Pri drugi recimo sirup šabese. Sprehodil sem se tudi do cerkvice Svetega Duha pri Podolševi.
Pri Kmetiji Rogar, ki je sicer izhodišče do Potočke Zijalke pa sem se ustavil in si privoščil žlinkrofe.
Na poti do najvišje ležeče kmetije pa sem srečal še nekaj kravic, ki so se prosto pasle in sprehajale kar po cesti.
Na poti nazaj preko Šoštanja sem se ustavil še v Mozirskem gaju, da se malce sprehodim in se naužijem cvetoče narave.
Tako je bil za mano še en lep dan, sproščujoč za dušo in naporen za telo…