Končno se nam je uspelo zbrati skupaj, da smo v popolni zasedbi sprehodili konjičke do Paklenice. Bilo nas je kar osem in drobižek na štirih motorjih s spremljevalnim vozilom. V spremljevalnem vozilu sta bila Aleševa ata in mama, ki sta peljala malo Lariso. Aleš je bil s svojo nežno polovičko Jessy. Marjan pa s svojo gospo Darjo. Grega in jaz pa sva bila solo voznika. Organizacijo smo prepustili Nives Martinšek, ki je poskrbela za prenočišča, večerjo in odličen zajtrk.
Pot smo zastavili zgodaj. Marjan in Darja sta štartala iz Škofje Loke. Na poti sta pobrala Gregorja in smo se skupaj dobili na Rašici. Ob osmih zjutraj je bilo še zelo megleno, cesta pa je bila ustrezno temu sveža in na izpostavljenih mestih kar spolzka. Od Rašice to Kostela, kjer se nam je pridružil preostanek ekipe, je bilo na izpostavljenih delih še vedno precej megleno.
V Kostelu smo imeli pravo jutranjo gostijo. Ko smo se dodobra podprli, smo pot nadaljevali proti jadranski magistrali. Ata in mama sta šla z Lariso od začetka Jadranske magistrale proti Senju. Motoristi pa smo morali iti preko Ogulina, ker je bila zaradi burje cesta med Novim Vinodolskim in Senjem zaprta. V Senj smo prišli skoraj istočasno. Seveda je ponovno sledila požrtija. Marjan se je celo pokorajžil in zaplaval v morju.
Z Nives, katera je štartala že dan prej, smo se dogovorili, da nam pride nasproti in se dobimo v Karlobagu pri Baški Burji. Ko smo prišli do Burje, nas je že čakala. Tukaj se je pokorajžil še preostanek ekipe in zaplaval v morju. Po osvežitvi smo v dirkaškem stilu odbrzeli proti Paklenici, oziroma Selinam, kjer smo imeli prenočišče.
Nives nas je predstavila še Mileni Kneževič, ki je med motoristi zelo znana, pri oddaji apartmajev. Ko smo se namestili v našem apartmaju pri sosedi Spomenki, smo počasi odšli v bližnji lokal pri Dinkotu na večerjo.
Dinko je zelo znan po odlično pripravljeni morski hrani. Vsak si je privoščil, kar mu je najbolj pasalo. Hrana je bila res odlična. Začuda tudi izredno poceni. Po obilni večerji smo se odpravil k zasluženem počitku. Mala Larisa je bila zelo pridna in je bila noč zelo mirna.
Zjutraj nas je pričakal res obilen in odličen zajtrk. Polnih želodčkov smo se po električnem popravilu Aleševa strojčka odpravili na različne konce. Aleš in njegovi so šli v Biograd na obisk tete Aleševe mame. Njim sta se pridružila še Nives in Grega. Vmes so se ustavili še na razgledni točki na Kamenjaku nad vranskim jezerom. Nazaj so šli skupaj skoraj do Rijeke. Tu so Štefančičevi šli proti Kostelu, Grega in Nives pa proti Brezovici in domov.
Marjan z Darjo in jaz pa smo šli raje počasi nazaj brez obiska Biograda. Nekaj kilometrov iz Paklenice smo se ustavili pri Marjanovem kolegu. Priden možakar in pravi kiparski mojster. Hiška je narejena vsa iz kamna. Prav tako okolica. Možakar pa jo pridno ureja naprej v pravi kamniti raj. Hiška je čisto ob obali, zato smo si privoščili kopanje v morju. Voda je bila že kar hladna. Mislim, da je bila temperatura pod 20 stopinjami. Osvežitev je kljub temu res prijala. Osveženi smo pot nadaljevali nazaj proti domu. V Novem Vinodolskem smo se ustavili še na sladici. Gazda nas je počastil še z vročo in ravnokar pečeno baklavo, res odlično. Na poti nazaj smo se pri Jadranovem razšli. Marjan in Darja sta šla proti Postojni, jaz pa preko Delnic, Kočevja in Žužemberka domov. Izlet je bil res vrhunski. Morda še kdaj ponovimo.