Odločil sem se, da si grem ogledati manastir zgrajen v steni v Ostrog, čeprav je bilo to približno 30 kilometrov v napačno smer. Pot do tja je bila dokaj zanimiva. Tam sem srečal celo domače choperiste, ki so prišli po blagoslov.

Po zajtrku, sem se odpravil v Sarajevo.
Najprej sem šel v Ilidžo do vrela Bosne. Lepo urejen park.
Malce sem se sprehodil med goskami in račkami in se potem odpravil proti Tunelu spasa.
To je že skoraj izven Sarajeva. Med zadnjo vojno je bilo Sarajevo obkoljeno. Da so lahko prišli do hrane in ostalih potrebščin, so pod letališčem skopali rov, preko katerega so potem oskrbovali samo mesto Sarajevo. Sedaj se je možno sprehoditi žal samo po kratkem koščku na zunanji strani Sarajeva.

Zjutraj se mi je pridružil še Aleš, ki me je spremljal do Vinice. On je potem šel proti svojem domu v Kostel, jaz pa sem pot nadaljeval proti moji prvi postojanki in sicer Plitvička jezera.

Letos sem se odločil, da grem po nekaj letih pavze spet na morje. Sicer nisem poseben ljubitelj sonca, a na vsake kvarte paše malo morskega zraka, nekje na mirnem in tihem kotičku. Da pa to ne bi bil čisto navaden dopust, sem se odločil, da grem na morje z motorjem. In to ne kar direktno tja, ampak malo po ovinkih.