Včeraj je na mojem pikniku padla odločitev da se zapeljeva z Alešom po Dolomitih. Da malce začiniva potepanje po Dolomitih pa sva dodala še znameniti prelaz Stelvio. Za prvi dan po Dolomitih pa se je odločit tudi Grega, da gre z nama. Zaradi planirane službe si ni mogel privoščiti večdnevnega potepanja. Da bi imel Grega čimveč od tega dneva smo prevozili skoraj 600 kilometrov in se zapeljali preko 10 prelazov v Dolomitih. Po odlični večerji smo se prijetno utrujeni odpravili spat.
Današnji dan smo si izbrali za ogled Landarske jame v Italiji. Do tja smo se odpravili po poti miru. Na kavico in kratek sprehod smo se ustavili še v Čedadu. Pred obiskom jame, smo se na bližini vhoda ustavili na kosilo pri slovensko govorečem lastniku znamenitega gostišča Gastaldia d’Antro. Hrana je bila bolj za petičneže, vendar je bila zelo okusna. Jama je znana tudi po oltarju v prvem delu jame. Na poti nazaj smo se ustavili tudi pri slapu Sopota, kjer sem skoraj izpustil dušo, da sem prišel do njega. Sem moral malce počivati pri slapu, da sem prišel k sebi.
Zadnji dan sem šel že zgodaj na prvi trajekt ob 5:45 uri. Ob osmi uri sem bil zmenjen z Gregatom in Alešem, da se dobimo in skupaj odbrzimo na Pag obiskat Kiskota. Z Boštjanom sem bil sicer zmenjen, da pridem sam na ene čevape. Tako nas je prišlo malo več.
V nedeljo sem se odločil za izlet, da malce omilim dolgočasenje na otoku. Po vožnji s trajektom v Zadar, sem se odpravil proti Gospiču. V Smiljanu sem šel obiskat Memorialni center Nikola Tesle. Ogledal sem si rojstno hišo in spremljevalne objekte.
Iz Imotskega sem počasi z nekaj postanki pribrzel do Zadra. Trajekti sedaj vozijo malce izven centra iz Luke Gaženica. V centru vozijo samo katamarani. Na TomTomu tega še ni bilo, a je dobro označeno in sem brez problemov prispel v luko. Na trajekt sem čakal slabo urco. Ta je potem vozil dobro urco in pol do Brbinja na Dugem Otoku. Tu smo skupaj z lastnikom šli do hišice ob morju, kjer sem ostal nekaj naslednjih dni.
