Leto je okoli. Čas je, da ponovno obiščem Planico. Naša RTV ekipa že pridno postavlja opremo za prenos poletov na velikanki. Ko se bodo poleti pričeli bo težko priti na obisk, saj se pričakuje veliko obiskovalcev. Najbolje, da obiščem našo ekipo še v času postavljanja. Danes je prav lep sončen dan, zato sem brez odlašanja zajahal dvokolesnega konjička in jo odbrzel proti Planici.
Kot je rekel Mali Pišček – “Don’s je nov den”. Po odličnem zajtrku sem se počasi odpravil v Pekel. Tako lep dan je, jaz pa pravim da grem v Pekel. Se sliši malo čudno, a ne ? No pri meni ni nič čudnega. Pa vendar brez strahu. Grem si namreč ogledati eno naših dediščin slovenskega podzemlja.
Danes zvečer imam delovno obveznost na maturantskem plesu v Šempetru pri Gorici. Za konec tedna in vikend je bilo napovedano lepo vreme. Tudi temperature so se malce dvignile. Zakaj ne bi potem šel v Šempeter raje z eno slednim konjičkom namesto avtomobilom ?
Danes me je zjutraj prijetno zbudil sonček, ki je bil ravno dovolj močan, da je v meni zanetil iskrico, ki je tlela že nekaj časa. Ravno dovolj toplo, da lahko prebudim jeklenega konjička iz zimskega spanja. Počasi sem pripravil bojno opremo za kratek potep. Vidim, da bom moral pinlock zamenjati čimprej, ker trenutni že malo “pušča”.
Vreme je prelepo. Dovolj toplo za še en sprehod motorne kobilice. Z Alešem sva se že dan poprej dogovorila, da si dava za izhodiščno točko Karlovec. Do tja mimo Dolenskih Toplic, Semiča in Metlika. Nazaj pa skozi Žumberak-Samoborsko Gorje, malo obmejni prehod Planina na Pobočju in Kostanjevico na Krki.
