Danes sprehod moje Hondice in mene…

Bil bi greh, če se pri tako lepem vremenu ne bi malce zapeljal naokoli. Morda še kakšen kratek sprehod po naravi. Nekako mi je na misel prišel obisk Kamniške Bistrice. Da pa ne bi tja prišel prehitro, sem se odločil, da se zapeljem malce po ovinkih. Za prvo točko sem si izbral Mozirje. Do tja pa sem šel preko Bogenšperka, kjer sem se na hitro ustavil in naredil posnetek ali dva.

Juhuhu, nova motoristična sezona je tu. Res prelepo vreme. In bil bi greh, da ne bi zbudil svojo ljubico iz zimskega spanja in jo popeljal na njen prvi letošnji sprehod. Se pa spodobi, da se za tak podvig pripravi tudi motorist. Zato sem včeraj šel na kondicijski sprehod na dva manjša hribčka. Za prvega sem si izbral Šmarno goro. Ker nisem ravno hribolazec, sem si za podvig izbral najkrajšo in najlažjo pot do Šmarne gore. Podvig sem namreč pričel v Ljubljana-Šmartno.

Verjetno še zadnji letošnji sprehod konjičkov. Tokrat na eno dobro kosilce in domače orehove štruklje v Tolminski Lom. Skupaj z Gregorjem sva se zapeljala po ustaljeni poti do Marjana v Podbrdo. Kot ponavadi sva bila toplo sprejeta. Malce smo podebatirali, kje se bomo peljali. Prepustili smo se vodenju Marjana, da nas po skritih kotičkih njegove bližnje okolice popelje na krajši potep.

Končno se nam je uspelo zbrati skupaj, da smo v popolni zasedbi sprehodili konjičke do Paklenice. Bilo nas je kar osem in drobižek na štirih motorjih s spremljevalnim vozilom. V spremljevalnem vozilu sta bila Aleševa ata in mama, ki sta peljala malo Lariso. Aleš je bil s svojo nežno polovičko Jessy. Marjan pa s svojo gospo Darjo. Grega in jaz pa sva bila solo voznika. Organizacijo smo prepustili Nives Martinšek, ki je poskrbela za prenočišča, večerjo in odličen zajtrk.