Mostar

Odločil sem se, da si grem ogledati manastir zgrajen v steni v Ostrog, čeprav je bilo to približno 30 kilometrov v napačno smer.

Pot do tja je bila dokaj zanimiva.

Tam sem srečal celo domače choperiste, ki so prišli po blagoslov.

Od tu sem se počasi odpravil nazaj proti Bosni. TomTom me je spet presenetil z bližnjico, da nisem šel na Nikšič. Peljal me je mimo Slanskega jezera poleg Nikšičev.

Malce makadama, ampak potem lepa ravna cesta ob jezeru.

Na carini nič novega. Spet čakanje na Črnogorski strani, Bosanček pa je samo mahnil z roko naj spizdim dalje. V Bileči sem se ustavil ob jezeru in popil eno pijačo.

Ovekovečil sem tudi znamenito kasarno za pitomce.

Od tu pa potem v pekel Bosne. V Mostarju je bilo namreč preko 40 stopinj Celzija. Blizu mosta sem se ustavil pri enem hotelu in jih poprosil, če lahko tam parkiram motor. Prijazno so mi dovolili. Tako je bil motor na varnem in v senci, jaz pa sem se sprehodil do mosta.

Naredil fotko ali dve in se spravil v klimatizirano gostilnico na ene čevape.

Od tu pa sem je prijetno zapečen popihal v Medjugorje. Sicer tam ni bilo kaj dosti hladneje, je pa vsaj malo pihljalo.

Tudi tu sem si bolj na hitro ogledal okolico in jo popihal proti Imotskem, kjer sem spet po približno 400 kilometrih vožnje v prijetnem domačem vzdušju po dobrih palačinkah in tušu padel v posteljo.