Že nekaj časa je minilo, od kar sem se zapeljal čez Vršič. Danes je ravno pravšnji dan, da se zapeljem do Mangartskega sedla. Hop in že sem bil v sedlu moje nove zverinice. Do Kranjske gore sva kar hitro privijugala. Pri Jasni je seveda obvezen kratek postanek in obisk kozoroga. Nekaj kilometrov naprej pa seveda postanek pri Ruski kapelici. Obiskovalcev je bilo malo. Pot na Vršič je bila še kar mirna. Je pa na prelazu bila kar velika gneča. Očitno se splača Vršič obiskati med tednom in ne čez vikend, tako kot jaz sedaj. K sreči je bila potem pot na Mangartsko sedlo skoraj prazna.
Očitno niso vsi pripravljeni plačati prispevka za pot. Zadnjih nekaj metrov je cesta sicer uradno zaprta zaradi podora, ki ga že nekaj let niso uredili, a se z motorjem in kolesi da brez problemov zapeljati čisto do vrha. Še celo kak vztrajnež z avtom se je našel. Vseeno pa je bilo na vrhu bolj malo obiskovalcev. Za čuda ni pihalo in se je bilo res lepo sprehoditi malo naokoli. Nazaj grede v Cerknici postanek za kavico. V Rašici še obisk Trubarjeve domačije. In na domačem koncu obisk Jurčičeve domačije. Še en lep dan za mano.
