Danes bolj umirjen izlet z nekaj več postanki. Dobili smo se v Litiji na črpalki, od koder smo nadaljevali pot ob Savi do Sevnice. Za spremembo smo od Podkraja do Rateč šli po desni strani Save namesto po ustaljeni poti po levi. Malce peska na cesti, da smo bolj umirjeno vozili, drugače pa zanimiva asfaltirana pot.
Prvi postanek je v Sevnici na gradu. Za ogled notranjosti smo bili žal prezgodnji. Sicer pa imajo res trapast urnik in sicer šele od 13. ure do 17. ure. Je pa zunanjost res lepa, kar kaže, da je grad lepo vzdrževan.
Tudi pogled iz obzidja je proti Savi in Sevnici res lep.
Naslednji je bil grad Rajhenburg v Brestanici.
Tu smo se ustavili malo dlje, saj smo si ogledali tudi notranjost. Izredno lepo obnovljen. Skoraj preveč modernistično. Grad je znan tudi po izdelavi čokoladnih izdelkov.
Pred vhodom imajo tudi zeliščni botanični kotiček.
Pred odhodom smo si privoščili nekaj sladkega.
Pot smo nadaljevali do gradu Podsreda. Žal ga do začetka julija obnavljajo. Smo si pa vseeno ogledali malo naokoli.
Od tu pa v Kumrovec, naš osnovni cilj. Na meji je bil policist zahteven, saj je hotel poleg osebnega dokumenta še vozniško in prometno dovoljenje. Lepo pa, da motoristom v Kumrovcu ni potrebno plačati parkirišča. Skoraj cel Kumrovec je sedaj en muzej na prostem.
Tito sicer še zmeraj mrko gleda na obiskovalce, je pa res veliko za videti.
Malce smo se osvežili in nadaljevali k Oblačkovi babici .
Gospa ima že zavidljivi 102 leti, pa se vseeno zelo dobro drži.
V hiški imajo celo cerkvico v malem.
Malce smo pokramljali nato pa nadaljevali pot proti Repnicam.
Repnice Najger so največje na Bizeljskem.
Preko 320 kvadratnih metrov imajo že izkopanega. Istočasno z nami je prišlo še šest primorcev z motorji.
Skupaj smo si ogledali notranjost. Gospa, ki nas je popeljala v notranjost je bila res zgovorna in razdrla marsikatero dobro šalo.
Preizkusili smo nekaj njihovih vin in malce piknili v domači narezek.
Od tu pa proti gradu Pišece.
Tudi ta grad obnavljajo, tako da smo samo malce po fotografirali in pot nadaljevali proti Pleterjem.
Pri Kostanjevici sta naju dva člana zapustil in sta pot nadaljevala proti Vinici. Ostali pa smo nadaljevali proti Pleterjem. Prišli smo bolj pozno in smo si lahko ogledali samo cerkvico zraven samostana, pa še tu so nas kmalu spodili.
Naslednja točka je bil grad Otočec. Prišli smo ravno v času ene poroke.
Malce smo si ogledali okolico in pot nadaljevali proti domu.
Vmes smo šli še mimo gradu Graben v Novem Mesto, ki pa res ne zasluži imena grad.
Pri Trebnjem je še grad Hmeljnik. Tudi ta je že bolj razvalina, pa še kakšen kilometer do njega je makadamske poti.
Tako smo se raje odloči, da v Štefanu pri Trebnjem obiščemo penzionerja Urbančiča. Spili smo res dober metin sok, malce pokramljali in se odpravili proti domu.
Za nami še en lep in uspešen izlet. Morda malce prevroče, ampak je bil vseeno lepo.