Tokrat sem si izbral obisk Križne jame. Že sama pot do jame je bila zanimiva. Bilo nas je kar nekaj obiskovalcev. Dobili smo škornje in svetilko ter se napotili na ogled jame. Tokrat osnovni turistični ogled. Bilo je nekaj tujcev, tako da je bila razlaga tudi v angleškem jeziku. Morda enkrat v zimskem času obisk tudi daljšega ogleda.
Križna jama je 8.273 m dolg jamski sistem pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Vhod v Križno jamo se nahaja 1,5 km južno od naselja Bloška polica. Poimenovanje jame je po bližnji cerkvi svetega Križa. Spada med odprte jame z nadzorovanim vstopom in med turistične jame. Je ena redkih turističnih jam v Sloveniji, ki nima betonskih poti in jamam škodljive močne razsvetljave. Je ena najlepših in najbolje ohranjenih jam v Evropi/na svetu.
Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo. Križna jama je po biološki raznolikosti četrti največji poznani jamski ekosistem na svetu. Vhod v jamo je bil prvič dokumentiran leta 1832, čeprav so bili v jami najdeni stenski napisi iz 16. stoletja. Vodni del jame z jezerci so raziskali slovenski jamarji leta 1926.
Pri Kalvarji (običajno najlepše mesto v jami) se jama razdeli v dva rova – Blatni rov proti severu in Pisani rov proti severu-vzhodu. Prehod preko Blatnega rova je zaradi spolzkega blata težji zato si jamarji raje izberejo nadaljevanje preko Pisanega rova do Kristalne gore, ki je največji prostor v jami. Vodni tok iz Križne jame nadaljuje svojo pot preko globokega sifona v Novo Križno jamo.
Moja naslednja točka ogleda pa je bil predviden vojaški muzej v Pivki. Ker je od Kozarišča proti Snežniku in Koritnicam makadamska cesta, sem se odločil, da gre po hrvaški strani, da pridem nazaj preko Jelšan. Pa me je TomTom malce “nategnil” in jo je na Hrvaški strani ubral po bližnjici. Tu sem seveda za nagrado dobil kakih 30 kilometrov makadama. In to po gozdnih poteh skozi Risnjak. Me je že malce zaskrbelo nekje na polovici poti, da ne bom končal v kakšni neprevozni cesti. K sreči se je vse lepo izšlo.
Sem se pa zato vozil po prelepih pokrajinskih cestah. Makadam pa tudi ni bil tako slab.
Po razgibani vožnji sem le prispel v Pivko, kjer me je na vhodu v Park vojaške zgodovine pričakal tank. Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Pivki. Osnovni cilj projekta je na podlagi bogate vojaško-zgodovinske dediščine tega območja osnovati razgibano turistično središče, ki je namenjeno izobraževanju, raziskovanju in izjemnim doživetjem. Park vojaške zgodovine je rezultat močne volje ljubiteljev vojaško zgodovinske zapuščine v občini Pivka in na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ter občinske uprave v Pivki, ki je v svoji vojaški dediščini prepoznala velik razvojni potencial. Ogled je bil zanimiv saj imajo kar nekaj zanimivih eksponatov.
Ena od zanimivosti je tudi nemška vojaška parna lokomotiva 33-110, ki so jo ravno letos dostavili iz Štanjela.
V letu 2014 pa so dobili jurišno letalo OREL/ IAR 93 VULTUR.
Ena od glavnih znamenitosti pa je tudi diverzantska podmornica P-913. Možen je tudi voden ogled notranjosti.
Nato pa poln vtisov iz Križne jame, iz hrvaškega “Kočevskega roga” in zanimivosti v parku vojaške zgodovine počasi odbrzim domov.