Potepanje po Kreti
Poglej ostaloČas spet za kamenčke. Obalno utrdbo Frangokastelo so zgradili Benečani v 14 stoletju, da bi južno obalo branili pred saracenskimi gusarji. Nekoč mogočna utrdba je danes samo še ogrodje nekdanjega oporišča. Legenda pravi, da se enkrat na leto iz morja dvignejo duhovi, ki želijo zavzeti grad. No tokrat so jo zavzeli delavci in se ni dalo ogledati notranjosti. Sem pa zato izkoristil bližino skoraj prazne plaže in se že zjutraj osvežil. Še zmeraj na jugu je Samostan Moni Preveli, ki je zaradi čudovite lege in panoramskega razgleda, ena najprivlačnejših znamenitosti na otoku. V njem najdemo cerkev sv. Janeza s čudovitimi ikonami in zlatim križem. Ogledamo si lahko še razkošna oblačila in samostansko srebrnino. Legenda pravi, da so Nemci trikrat skušali ukrasti zlati križ, vendar so vedno odpovedali motorji letala. Nekaj kilometrov stran je Faistos, ki je drugo najpomembnejše arheološko najdišče na Kreti (za Knososom), kjer najdemo dve poletni minojski palači. Nekoč mu je vladal legendarni Radamantis, brat kralja Minosa. Ima osupljivo lego na planoti Mesara. Zgodovina sega 4000 let nazaj. V kraljevih prostorih minojske palače so arheologi odkrili znamenito okroglo napisno ploščo s hieroglifi, kateri so še danes nerazvozlani. Se pa vsega zaradi Covid-a ni dalo videti. Kalon Limenon je naj južnejše mesto v Evropi, kjer sem si spet na prazniplaži privoščil osvežitev. Za konec pa še Minojsko mesto Gortis, ki je cvetelo v 6. stoletju pr.n.št.. Zadnji prebivalec je odšel leta 824. V velikanske bloke je vklesan znameniti Gortinski zakonik iz leta 500 pr.n.š., ki je najstarejši zakonik v Evropi. In končno v Heraklionu. Lastnica apartmaja me je pozdravila s pravo Grško kavo. Za večerjo pa klasičen Gyro. Že porcija je bila velika in sem s solato res pretiraval. Za pozdravček pa še domač uzo. Laho, hik, noč……
