Za nedeljo smo se dogovorili, da gremo malce v Goriška Brda. Zbor je bil zjutraj pri šentjakobski cerkvi v stari Ljubljani. Od tu smo se štirje motoristi zapodili proti Tolminu. V Bači pri Modreju smo se ustavili na kavici, kjer sta se nam pridružila še Marjan in družica.
Pot nas je zanesla najprej k akumulacijskemu jezeru pri Kanalskem vrhu, za hidroelektrarno Avče, ki deluje na zanimiv način prečrpavanja vode.
Črpalna hidroelektrarna Avče, zgrajena leta 2009 ob Soči pri naselju Avče, je elektroenergetska naprava, ki v času nizke porabe in cene elektrike črpa vodo v umetno zgornjo akumulacijo na Kanalskem vrhu (Banjška planota, kota zgornje vode 625 m, spodnja voda kota okoli 105 m), v času visoke porabe električne energije in njene visoke vrednosti pa v turbinskem delovanju proizvaja električno energijo.
Naslednji postanek je bil pri razglednem stolpu v Gonjačah. Visok je 23 metrov in ima kar 144 stopnic.
V Šmartnem le malce stran od razglednega stolpa smo si ogledali notranjost obzidja. Šmartno je utrjena vas v Občini Brda. Vasi z ohranjenim srednjeveškim obzidjem so v naši državi izjemno redke. S Šmartnim, kjer pa vas nima gradu, bi lahko v osnovi primerjali Štanjel in Vipavski Križ. Vas stoji na razglednem pomolu. Znotraj ohranjenega obzidja je strnjeno jedro ob treh ulicah okoli cerkve ter njenega izstopajočega zvonika. Naselje je kulturni spomenik. Peter je tu opravil kompletne geodetske meritve za potrebe obnove.
Pot smo ob italijanski meji nadaljevali proti Kobaridu. Vmes smo se ustavili še pri cerkvi Marijino Celje v Ligu, da si malo pretegnemo “krake”.
V Kobaridu smo zavili proti Nadiži, v kateri smo se osvežili. Voda je primerne temperature, dovolj je dolžine za plavanje in tudi struga je poglobljena in delno zajezena, kar omogoča raznovrstne skoke v vodo. Odlično priporočamo!
V Žagi smo se pri Gostilni pri mostu ustavili na kosilo. Že med kosilom je pričelo rahlo deževati. Grega in Peter sta se po kosilu odpravila nazaj proti Kobaridu in potem čez Tolmin domov proti Ljubljani. Ostali smo se odločili za povratek preko Vršiča. Do vrha sicer dež ni padal, a je bila cesta mokra še od prej in je bilo potrebno ovinke voziti zlagoma.
Na vrhu je pričelo deževati. Dež se je pri Ruski kapelici še okrepil. (Putin??? he, he)
V Kranjski gori sem se ustavil na črpalki, da dotočim gorivo. Ostali so pot nadaljevali naprej. Aleš me je počakal na Jesenicah, od koder sva potem skupaj nadaljevala domov. Ker je bilo že pozno, sva jo v Radovljici mahnila kar na avtocesto, da sva malce pospešila povratek domov. Če pozabimo na dež, je bil danes prav lep izlet.
No za piko na i pa smo med Kobaridom in Žago trije od policistov dobili “nagrado” zaradi neupoštevanja talnih označb… grrr….
