Gibraltar

Na poti do Gibraltarja smo se nekajkrat na kratko ustavili. Daljši postanek smo imeli nekje na polovici poti ob obali. Jessy se je celo pokorajžila in se šla na kratko kopat v morje (dokaj mrzlo). Privoščili smo si še en koktajlček (Jessy alkoholnega, jaz seveda brezalkoholnega) in odbrzeli proti Gibraltarju.

Moram priznati, da me je sam Gibraltar kar presenetil. V sredi ravnine ob obali kar naenkrat ene velika gmota. Parkirišče za motorje smo zlahka našli tik ob vzpenjači. Kupili smo karte skupaj z ogledi raznih točk. Kasneje smo ugotovili, da smo malce preplačali, saj so bile nekatere točke že kmalu po 17:00 uri zaprte.

Vzpenjača je speljana še kar strmo in je potrebovala dobrih pet minut, da nas je pripeljala na vrh. Kmalu po izstopu iz kabine, smo že naleteli na posebne prebivalce tega hribčka. Kar veliko opic se je sončilo in počivalo naokoli. K sreči so bile mirne in niso nagajale. Pustile so se celo pobožati. Očitno jih je sonček uspaval. Mi pa smo se cvrli na precej vročem sončku.

Sprehodili smo se naokoli in si ogledamo nekaj posebnih točk.  Veliko je topovskih baterij na različnih lokacijah , od koder so branile Gibraltar pred zunanjimi vpadi iz morja.

Gibraltar premore celo kraško jamo, ki je zelo lepa, je pa njena notranja osvetlitev nepotrebno barvno kičasta. Sam bi jo osvetlil z naravno belo svetlobo. Od tu smo se potem peš spustili do parkirišča.

Zapeljali smo se še do skrajne zahodne točke Gibraltarja. Tu še nekaj posnetkov, nato pa proti Tarifi, kjer smo imeli prenočišče v apartmaju.

Mladina je šla še malce do obale, jaz pa sem v miru prepakiral opremo, se stuširal in si pripravil nudlne za večerjo. Spravil sem se še napisati teh nekaj besed in še  malo za nazaj, ker nisem bil vsak dan priden za beleženje. Sedaj pa spat in jutri novim dogodivščinam naproti.