Etno Stanišići

Vedno kadar se odpravim na furo, sam brez svojih moto kolegov, se najbolj bojim okvar. Danes se je zgodilo ravno to. Tokrat me je za zajtrk pričakala prazna zadnja guma. V tokratnem prenočišču -še sreča- je imel eden od gostov kompresor, tako da sem lahko gumo napolnil in se  odpeljal do prvega vulkanizerja, ki tudi ni bil zelo daleč. Dali smo samo injekcijo. Vulkaniziral pa bom doma, oziroma montiral novo pnevmatiko. Sreča v nesreči, hvala bogu.

Po uspešno rešenemu neljubemu dogodku sem se odpravil proti Avali. Na nižjem vrhu Avale je bil po projektu arhitekta Uglješa Bogdanovića in Slobodana Janjića leta 1965 zgrajen Avalski TV stolp , ki je bil zrušen v bombardiranju NATO-vih sil 29. aprila leta 1999 . Stolp je bil najvišja zgradba v tedanji Jugoslaviji.

Na vrhu Avale se nahajajo gostinski objekti. Na pobočjih Avale je leta 1929. potekalo prvo tekmovanje v smučarskem teku na 8 km v Srbiji. Prvo smučarsko prvenstvo Srbije po 2. svetovni vojni je prav tako potekalo na tem gričevju.

Po jutranji kavici sem se mimo Šabca počasi poslovil od Srbije. Nedaleč čez mejo sem se ustavil v Etno naselju Stanišići. Ko boste prispeli tja, se vam bo zdelo, da se je čas za trenutek ustavil. Z lahkoto si boste predstavljali, da ste se znašli v svetu prednikov, ki so živeli skromno, enostavno … Doživeli boste pravo nasprotje našega rutinskega življenja, ki od nas običajno zahteva nenehno naglico in vsakodnevno soočanje s stresom.

Kraj je pravi balzam za dušo, saj je v zraku moč čutiti stare zgodbe neštetih usod, z dodatno težo na nas blagodejno vplivajo neokrnjena narava, čudovita jezera in mirni labodi, ki tako zelo uživajo, da množic obiskovalcev ne ošvrknejo več niti s pogledom. Otrokom boste imeli možnost prikazati preprostost bivanja, doživeli bodo pristen stik z zeleno okolico, spoznali orodja, ki jih nekateri mestni otroci danes več niti ne poznajo.

Etno selo so zgradili pred sedmimi leti, ko je Boris Stanišić končno zbral sadove svojega dela in jih razstavil v vasici, polni spominov na konec 19. in začetek 20. stoletja. Ustvaril je avtentično planinsko vas, v kateri je ohranjena kultura takratnega življenja, skupaj s predmeti in starimi hiškami, cerkvico, samostanom, mlinom in še bi lahko naštevali.

V vasi so na eni strani lesene hiške, povezane s kamnito stezico, ki vodi do dveh jezer. Na drugi strani je prostor za duhovno sprostitev, saj je s pomočjo srednjeveške arhitekture in uporabo kamenja uspel zgraditi podobo vasi zgodovinskega in religijskega značaja. Če sledimo kamniti poti, naletimo na mlin, sirarno, vodnjak, kovačnico, shrambo za žito, skromne brunarice s starim pohištvom in narodnimi nošami. V nekaterih hiškah so posebej za goste pripravljeni apartmaji, saj je možno v vasi za 25 evrov na osebo tudi prenočiti. Eno in drugo stran vasi povezuje kamniti most iz katerega je lep razgled, zato mnogi izkoristijo to točko za fotografiranje. Pogled na levo nam razkrije čudovit amfiteater za 380 obiskovalcev, kjer potekajo razne prireditve pod milim nebom.

Znotraj naselja je tudi prestižen hotel, a cenovno precej dostopen. Nočitev z zajtrkom in uporaba bazena ter fitnesa in savne vam bo denarnico osušila za dobrih 40 evrov po osebi na dan. Tudi restavracija in kavarna sta na visokem nivoju, saj je postrežba hitra in profesionalna. Posebno mesto so namenili najmlajšim obiskovalcem in zanje so pripravili otroško igrišče, posebej zanimiva atrakcija pa je vsekakor vožnja z malim pisanim vlakom.

Če so v Srbiji bolj znane pleskavice, potem so v Bosni bolj znani čevapčiči. Za razliko od nas je v navadi, da se čevapčiče in lepinjo oziroma somun je z rokami in ne s priborom. Prav tako je edina priloga čebula.

Večerja je bila res okusna.