Lillehammer
Jutri je bilo precej sveže. Tisti pravi dež je ponehal enkrat ponoči. Je pa še vedno rosilo. Zato je bil začetek poti precej težek, saj se je cesta še nekaj časa vzpenjala. Ostri ovinki po mokri cesti mi niso ravno priljubljeni. Še posebej če rahlo dežuje in te kapljice zastirajo pogled načeladi. Pa še megla je bila zjutraj. Sem za ubogih petnajst kilometrov potreboval dobre pol ure, Ko sem prilezel do vrha je bilo veliko lažje. Cesta je šla počasi dol, pa tudi dež je ponehaval, tako da se je dalo normalno hitro peljati. Do prvega postanka v Lomu se je dež umiril.
