Kreta

Zaradi čudovite lege je Elunda eno najbolj priljubljenih letovišč na otoku Kreta. Nasip povezuje mesto Elunda z polotokom Spinalonga, kjer so poplavljeni ostanki grško –rimske državice Olunt. Na otoku Spinalunga se nahaja benečanska trdnjava iz leta 1579 za zaščito pristanišča Elunda. V začetku 20. stoletja je bila na otoku kolonija gobavcev. Danes je otok nenaseljen in v ruševinah. Danes je tam precej pihalo in je razburkano morje celo malenkostno poplavljalo cesto. Zato samo kratek posnetek kamerce na čeladi. Iz pristaniškega mesta se je Agios razvil v zelo priljubljeno letovišče. Mesto nima arhitekturnih lepot, saj je bil večkrat porušen. Zgrajen je ob zalivu Mirabelo, okoli lagune Vulismeni. Ogledal sem si samo freske Ekklisia v cerkvi Panagia Kera

Prvi grški bog Zevs naj bi odraščal v jamah, ker ga je mati skrivala pred očetom Titanom Kronosom, ki je jedel lastne otroke. Kasneje ga je Zevs zastrupil in osnoval novo dinastijo bogov. Jama Dikteon Antron – Zeusova jama je na ogled v bližini mesta Psychro. Sem pa zato skoraj spustil dušo, da sem prišel do nje. Je od parkirišča kar strmo navkeber in ne tako blizu. No, sem se malce ohladil v njej. In ja, seveda tudi tam ni šlo brez stopnic. Samostan Moni Panagias Keras ni bil nič posebnega. Morda ikonografija. Kar pa tako ali tako ni bilo dovoljeno fotografirati. Je pa zanimiv bližnji antropološki muzej Homo Sapiens Village in pa vetrnice, ki so služile namakanju polj kot tudi mlinom na veter. Imajo pa žal odprto samo v soboto in nedeljo.

Čas spet za kamenčke. Obalno utrdbo Frangokastelo so zgradili Benečani v 14 stoletju, da bi južno obalo branili pred saracenskimi gusarji. Nekoč mogočna utrdba je danes samo še ogrodje nekdanjega oporišča. Legenda pravi, da se enkrat na leto iz morja dvignejo duhovi, ki želijo zavzeti grad. No tokrat so jo zavzeli delavci in se ni dalo ogledati notranjosti. Sem pa zato izkoristil bližino skoraj prazne plaže in se že zjutraj osvežil. Še zmeraj na jugu je Samostan Moni Preveli, ki je zaradi čudovite lege in panoramskega razgleda, ena najprivlačnejših znamenitosti na otoku. V njem najdemo cerkev sv. Janeza s čudovitimi ikonami in zlatim križem. Ogledamo si lahko še razkošna oblačila in samostansko srebrnino. Legenda pravi, da so Nemci trikrat skušali ukrasti zlati križ, vendar so vedno odpovedali motorji letala.

Tokrat malo manj kamenčkov in malo več vožnje, kot bi rekel naš Marjan. Pa vendar najprej obisk samostana, da spovem grehe, ki jih bom naredil na cesti 🙂. Ampak sreča je na strani PO-GUM-nih 🙂. Kolimvari je vasica, kjer še ni prišel vpliv turizma. Kilometer severno najdemo samostan Moni Gonias, kjer v cerkvenem muzeju najdemo čudovite ikone in duhovniška oblačila. V bližini na polotoku Rodopos stoji tudi vojni spomenik Mnimeio Pesonton Evelpidon. Med serpentinastim spuščanjem na zahodni obali zagledamo laguno pri rtu Kutri in prostrano plažo Falassarna. Tu sem se malce osvežil v morju. Ne vem sicer koliko je morje toplo, ampak lahko sem preprosto zakorakal notri.

Trajekt je prispel na Kreto kmalu po 6. uri zjutraj. Zato sem si najprej privoščil en mali kapučino in mohito, skupaj z mojo nasrečnejšo številko. Nato sem se počasi odpravil v Fodele. V vasici Fodele se nahaja rojstna hiša slikarja El Greco (1541-1614). Njegovo pravo ime je Domenikos Teotokopulos. Učil se je pri Tizianu v Italiji, nato pa se je preselil v Španijo v mesto Toledo, kjer je dobil nadimek El Greco, kar pomeni Grk. Žal sem bil več kot uro prezgodaj in nisem čakal, da se odpre muzej. Sem pa poslikal bizantinsko cerkev device Marije (Panagia), ki je nasproti muzeja.