Italija

Zjutraj smo si na kratko ogledali katedralo v Cataniji in se sprehodili po starem delu mesta. Sedaj pa je napočil čas, da se povzpnemo na Etno. Žal je bilo na sami Etni bolj slabo vreme. Na 1900 metrih, do koder se pride z osebnim prevozom je bilo vreme sicer jasno, a precej hladno. Žičnica, ki bi nas povzpela na 2500 metrov pa je peljala v čisto meglo. Vrh Etne se sploh ni videl. Tako smo se raje sprehodili naokoli nato pa se spustili nazaj do mesteca Taormina. Taorimina je mestece vklesano strmo v hrib. Ogledali smo si cerkvico, katere strop je del skalovja. Pogled iz obzidja pa je res prelep. Vidi se tudi rimski amfiteater do katerega se potem nismo zapeljali. Smo se pa zato zapeljali v Savocco, ki je mesto znano po slovitem baru Vitelli, kjer so snemali prizor iz filma Boter, režiserja Francis Ford Coppola.

Danes smo vstali bolj pozno, saj je padal dež. Po odličnem zajtrku smo debatirali kaj storiti. Z lastnico prenočišča smo se pogovarjali, da bi ostali pri njih še eno noč saj je za prihodnje dni lepa napoved. Okoli dvanajste ure se je dež unesel in smo se odločili, da vseeno nadaljujemo pot. Na kratko smo se ustavili v sami Ragusi pri katedrali in pri znamenitih treh mostovih. Pot smo nadaljevali do Modice,ki je znana po čokoladah. Sladkarije si nismo privoščili. Sprehodili smo samo do katedrale in si jo ogledali. Nato pa smo se zapeljali do skrajne južne točke Sicilije. Marjan in Gregor sta se celo malce zmočila v morju. Je pa bila temperatura dokaj nizka po deževnem dnevu. Se pa je do Siracusa kar hitro segrelo.  Zato smo si tam privoščili lubenico.

Novo jutro, novi izzivi. Danes spet malce več sprehoda na arheološkem najdišču v Agrigentu. Dolina templjev je največja znamenitost Agrigenta, antičnega mesta Akragas. Grška metropola Akragas je na višku svojih moči štela kar 200.000 prebivalcev. Dolino templjev so sprva naseljevali Grki, nato Rimljani, kasneje pa tudi Barbari in Bizantinci, ki so zaradi svojega monoteizma skoraj vse templje porušili. Motorje smo varno parkirali v spodnjem delu in se s taksijem zapeljali na zgornji vhod, ki je oddaljen dobra dva kilometra. Nato smo se počasi spuščali in si ogledali vse znamenitosti. Kar veliko je bilo za pogledati. Ko smo se malce odpočili smo nadaljevali v Piazza Armerina, ki je mestece v notranjosti Sicilije. Obisk kraja je zanimiv zaradi rimske-patricijske vile (Villa Romana Del Casale) z lepo ohranjenimi talnimi mozaiki, ki je pod zaščito Unesca od leta 1997.

Spanje je bilo prav prijetno. Trajekt se je rahlo zibal. Rahli tresljaji od motorja pa so bili kot rahla masaža. Kabina je bila prijetno klimatizirana. Prav žalostni smo bili, ker smo morali spet na vroča Sicilijanjska tla. V Palermu smo se bolj hitro zapeljali po nekaj znamenitostih. Najprej smo se zapeljali do Teatra Massimo. Dokaj impozantna stavba. Za ogled notranjosti smo bili malce prezgodnji. Za drugo točko smo si hoteli ogledati katedralo. Pa smo se po nekaj enosmernih ulicah naveličali tavati saj navigacija očitno ni vedela za vse spremembe na enosmernih ulicah. Smo jo raje ucvrli malce izven v hribe do San Pelegrina. Tu smo si ogledali cerkev vzidano v naravno skalo in jamo. Res lepo urejena bazilika. Privoščili smo si malce predrag pomarančni sok in se zapeljali do kapucinskih katakomb. Zanimivo kako so nekoč poskrbeli za umrle. Slikanje sicer ni bilo dovoljeno a mi je uspelo narediti sliko ali dve.

Še zadnji dan v Sardiniji. Ustavili smo se v Nora, ki leži na ozkem polotoku pri Capo di Pula. Del mesta je potopljen, vendar je čisto ob obali še vedno viden pod vodo.  Ogledali smo si to znamenitost. Nato pa smo se osvežili na bližnji plaži. Sonce je zelo pripekalo, kar je kaznovalo našega Gregorja, ki je po kopanju malce počival na soncu. Zgoraj se je sicer pokril. Zato pa je bil zvečer ves rdeč po nogah, kjer ga je sonce dobro zapeklo. Sam sem se k sreči po izhodu iz morja obrisal in si oblekel majico, tako da me je samo po rokah malce zažgalo. A ni hudega.