Balkan z Oskarjem

Ceausescu je želel imeti veliko in varno palačo. Večji od današnje palače ljudstva je samo še Pentagon. Večino se je zgledoval po francozih. Zato je avenija pred palačo širša za pol metra in daljša za en meter od Elizejskih poljan v Parizu.

Zjutraj smo si ogledali staro mestno jedro Brasova. Mesto je obkroženo s tremi hribi, ki so skupaj z obzidjem uspešno branili mesto pred vpadi turkov ali drugih sovragov. Mnogo različnih slogov gradnje. Večina se pozna avstrijsko nemški slog.

Vožnja po severovzhodnem delu Karpatov do Rdečega jezera. Vmes mimo plantaž sončnic. Pot je sicer lepa s panoramskim razgledom. Je pa žal naporna. Serpentine do vrha in potem še dol. Time is NOT on my side… Smo pa zato vmes malo posladkali z borovnicami, ki smo jih kupili od obcestnih prodajalcev.

Dan smo pričeli zgodaj s kratkim ogledom mesteca Bai Mare. Nekaj arhitektonskih znamenitosti. Žal so romuni preveč pridni in so znano leseno cerkvico posvečeno Štefanu podrli in kar naprej nekaj obnavljajo. Nam je pa zato v bližnji vasici uspelo najti pristno leseno cerkvico. V celoti iz hrasta. Smo ravno ujeli trenutek, ko so se zbirali k maši.

Zgodaj zjutraj smo se zbrali na Dolgem mostu v Ljubljani. Pot nas je vodila proti Budimpešti mimo jezera Balaton. Madžarska nima dostopa do morja, zato pravijo temu jezeru morje Madžarske. Kot zanimivost je njegova največja globina zgolj 11 m. Blatno jezero je turistično zelo bogato saj se letno obrne veliko denarja. Madžarska je po prvi svetovni vojni zgubila več kot 60% ozemlja. Več kot 10 milijonov bivših madžarov so postali manjšina v drugih državah. V Budimpešti smo se ustavili na prvem ogledu. Najprej smo si na kratko ogledali trg.