Balkan z Oskarjem

Vožnja preko visokega gorske prelaza Barmash skozi kanjon reke Vjosa do Gjirokastra. Pot je res prelepa z neokrnjeno naravo. Kar pa ne moremo trditi za cesto. Oprostite, tole ne zasluži ime cesta, še posebej ker naj bi bila to ena od glavnih transverzal. Za 200 km smo potrebovali šest ur z nekaj kratkimi postanki.

Sprehod po starem mestnem jedru Ohrida. Ogled nekaterih znamenitosti.
Vožnja ob Ohridskem jezeru do samostana Sveti Naum. Samostan je sicer spremenjen v hotel. Je pa še ostala cerkvica v središču.

Skopje se je po potresu precej spremenilo. Veliko je bilo porušenega. S pomočjo evropskih kreditov so na veliko začeli graditi nove zgradbe v zgodovinskem slogu. Povezano predvsem z Aleksandrom Makedonskim. Teče jim projekt obnove do 2014. Sprehodili smo se po Čaršiji in obiskali znamenitosti mesta.

Sofia, glavno mesto Bolgarije. Osnovano pred sedem tisoč leti je drugo najstarejše mesto v Evropi. V času obstoja je imela več imen. Najprej je bilo tračansko ime z imenom Serdika. Ko ga je osvojil Rim je postalo glavno mesto province Dacia Mediterranea. Huni so mesto uničili, ki ga je obnovil vizantinski imperator Justinijan in ga poimenoval Triadica. Pod Bolagari pa je dobilo ime Sofia, kar pomeni “modrost”

Naša najvišja točka danes je bil prelaz Shipka. Na vrhu 912 stopnic je ogledni stolp. Notri je tudi nekaj starega orožja in zunaj nekaj topov. V dolini pa se razkriva poljana rosa vrtnic, ki jih gojijo za izdelavo olj in parfumov. Za kilogram olja se porabi približno tri tone in pol cvetov roza vrtnic. Iz belih vrtnic celo šest ton. Žal smo cvetenje zamudili za kakšen mesec. Ogledali smo si etnografski muzej o predelavi vrtnic olja ter muzej vrtnic.