Baku

Kot da nismo že dovolj poležavali na ladji, smo danes vstali precej pozno. Zajtrk je bil šele ob devetih. Po zajtrku smo se počasi zapeljali v Poti. Ceste so bile v odličnem stanju. Policisti pa ne ravno prijazni. Očitno zelo radi kasirajo tujce. Nismo bili prehitri. Vse smo imeli urejeno. Potem pa so nas ucurili zaradi vožnje v skupini s premajhno varnostno razdaljo. Dvajset larijev, ki jih moramo plačati na banki ali carini. Sicer samo slabih sedem evrov, ampak res nekorektno od njih. Vreme se je tudi držalo. Malce vroče. A smo tega že navajeni

Še en dan na morju. Zajtrk je bil spet obilen. Očitno tovornjakarji potrebujejo več in so navajeni delati bolj obilne obroke. Za kosilo krompirček in meso. Potem pa počasi pakiranje za odhod. Preverjanje potnih listov so naredili na ladji in je minilo hitro. Potem pa spet dolgo čakanje, da so nas spustili dol. Skoraj tri ure. Do hotel smo prišli dokaj pozno. Je pa zato soba velika in ima zakonsko posteljo za Marjana in Darjo. Midva z Gregorjem pa imava vsak svojo posteljo. Sedaj pa bolj umirjeno popotovanje po Gruziji in ogled Gruzijskih znamenitosti.

No danes je moj rojstni dan. Po odličnem zajtrku sem za darilo dobil čokolado, lepo ovito v USB kabel. Zelo domiselno. Potem pa načeloma celodnevno pohajkovanje naokoli in počivanje. Dobra kosilo in večerja. Vmes kakšna kavica in mineralna voda v baru. Za rojstni dan smo nazdravili z domačimi arcnijami. Kasneje pa smo poskusili še vodko in rum. Da nam ne bi bilo preveč dolgčas pa je poskrbela še posadka s kapitanom. Sredi popoldanskega počitka so se odločili, da naredijo vajo reševanja. Ko smo slišali alarm, smo najprej pomislili, da je nekdo padel v morje in ga bomo morali reševati. Zvečer še malce igranja kart in spanje pravičnega.

Zajtrk v hotelu je bil odličen. Pred check-inom smo se vmes ustavili še v Odesi pri katedrali. Sam sem počakal pri motorjih ostali pa so malce sprehodili in naredili sliko ali dve. Check-in smo hitro opravili. Ker smo do vkrcanja imeli še dobro uro časa smo se zapeljali v bližnje mestece Chornomorsk. Tam smo si privoščili kavico in mineralno vodo. Cesta je bil še mokra od dežja, ki je verjetno padel kako uro prej. Postopki pred vkrcanjem na ladjo pa so bila prava mora. Najprej je samo pregledal potne liste in naredil kljukice. Smo mislili, da lahko gremo not, pa smo morali čakati skoraj uro, da so nam prinesli list s katerim so nas spustili v luko. Vmes smo se spoznavali z ostalimi potniki. Celo en motorist, Nemec s Twin Afrika. Nemca s Toyoto in posebno kabino ter Francoz s citroenom.

Še tretji dan tranzitne vožnje. Tokrat do Odesse. Prehod med Romunijo in Moldavijo je bil hiter. Sama Moldavija ima kar v redu ceste. Še boljše ceste so bile v Transnistriji, ki je del med Moldavijo in Ukrajino. Sicer smo plačali štiri evre za “vinjeto”, a so bili vredni, ker je ta vmesni del imel res lepe ceste. Pridih Rusije se pozna. No, na meji pa se je kar vleklo. So nas pa vsaj Ukrajinci spustili naprej pred kolono avtomobilov. Sicer tudi tu ni šlo prav hitro, a smo se uspešno prebili do Odesse. Ukrajinske ceste pa so klasično slabe. Skoraj glavna cesta do Odesse je bila prav “kvalitetno” luknjasta.