Baku

Danes smo se iz Azerbajdžana vrnili nazaj v Gruzijo. Azerbajdžanci so tudi ob izhodu komplicirali z dokumenti. Na Gruzijski strani pa je luštna policistka uredila vse nas v nekaj minutah. No skupaj smo se zadržali zgolj pol ure. Do meje z Armenijo smo se peljali po prelepi lokalni cesti. Na meji z Armenijo smo se skupaj zadtžali slabo urco. Gruzijci so nas hitro spustili ven. Na Armenski meji pa nas je najprej popisal policist. Potem smo lahko parkirali motorje malo naprej. Sledil je popis dokumentov pri carinikih. Ko smo zapustili mejo pa smo v bližnjem kontejnerju morali plačati še zavarovanje za motor, saj zelena karta pri njih ne velja. Od tu smo se zapeljali do prvega samostana v Hangapatu.

Po dobrem zajtrku smo se počasi začeli vračati nazaj. Nekaj časa ob obali, nato pa dolgočasnih 300 kilometrov skoraj avtoceste. Sama ravnina, tako da postane monotono in nevarno za zaspati. Smo se nekajkrat ustavili na čaj, ki je tu bolj popularen kot kava. Nekako smo prilezli do Ganje, kjer smo si privoščili manjši prigrizek. Malce smo se sprehodili naokoli in se odpeljali v Gazakh, kjer bomo prespali. Da ne bi bilo vse lepo, nas je nekaj kilometrov pred ciljem dobro opralo. K sreči smo pri hotelu lahko vsaj malo oprali motorje, ki so bili tudi zaradi dežja že pravi packi. Jutri bi šli v Armenijo, a kaže na deževno pot. Glede na stanje cest pa si res ne želimo še dodatnega blata. Upajmo na suho vreme, saj upanje umre zadnje.

Danes prišli na cilj našega potovanja. Na poti smo se ustavili še v Shamakhi kjer smo si ogledali znamenito Jummah mošejo. Potem pa končno Baku. Zjutraj smo se peljali po 15 stopinjah Celzija. V Bakuju pa se je segrelo na 28 stopinj Celzija. Prispeli smo okoli 13.ure. Tako nam je celo popoldne ostalo za sprehod in oglede. Najprej smo si privoščili manjši prigrizek, nato pa smo se sprehodili ob obali Kaspijskega jezera. Ogledali smo si nekaj znamenitosti, nato pa se odpravili k zasluženem počitku v odličnem hotelu. Za nas je bil tako ali tako poseben popust. 😀

Danes nam vreme ni bilo naklonjeno. Dež je začel padati že ponoči. Zjutraj se je malo umirilo. Je pa ponoči kar močno padalo in je kakor smo potem na določenih delih poti videli, kar dobro nanašalo pesek na ceste. Ustavili smo se samo v Sighnagi. V času sprehoda k sreči ni deževalo. Je pa potem preostanek poti spet deževalo. Šele proti koncu današnje poti se je umirilo. Temperatura pa se je spustila pod 20 stopinj Celzija. V naslednjih dneh k sreči kaže, da bo lepo vreme. Jutri je v Bakuju predvidenih 26 stopinj Celzija. Jutri namreč prispemo na cilj našega potovanja v Baku.

Čez noč je kar dobro zlivalo in grmelo. Dež se je umiril šele okoli pol desete ure. Ob pil devetih smo imeli dober samopostrežni zajtrk. Oblekli smo si dežna pokrivala in odbrzeli na obisk k Stalinu. Dežno opremo smo kmalu sneli in jo potem nismo več potrebovali. Na poti do Gorija smo se vmes na kratko ustavili na kavico. Presenetil nas je možakar z bližnjega javnega podjetja, ki nam je podaril odličen konjak. Še ledeno mrzel. V Goriju smi na kratko ogledali ostanke gradu. Nato pa smo obiskali Stalinov muzej. Videli smo njegovo originalno rojstno hišo. Sprehodili smo se čez muzej in njegov osebni vagon. S kopalnico in ostalim udobjem.