Amerika

Tole ne pišem jaz, Martin, ampak jest, Dejan 🙂
Kot je Martin napisal, sem zadnji delček poti do Hidden Canyon-a prehodil sam. Potka je bila na mestih manj kot pol metra široka, spodaj pa kar par sto metrov ni bilo ničesar! 🙂

Zjutraj je bilo prav prijetno sveže. Približno 16 stopinj Celzija. Z avtomobilom sva se odpeljala do Visitor Centra. Od tu sva šla naprej z njihovim shutlom do končne postaje Temple of Sinawava. Od tu sva šla na kratek sprehod po Riwerside Walk do lokacije kjer bi šla lahko do začetka kanjona The Narrows. Žal je to možno samo v sušnih časih sedaj pa je bil reka tako visoka, da je bil prehod zaprt. Sprehod tja in nazaj je bil dolg ene 3.5 km.

Zjutraj sva malce poležala. Nato sva se odpravila proti Kolob Canynos. Vmes sva se ustavila v Popeyes na poznem zajtrku. Brez skrbi, nisva jedla špinače. Nadaljevala sva do Visitor Centra v Kolob Canyons.

Danes je bil kar dolg dan.
Sicer sem večinoma počival v senci pod kakim vlažilnikom, ko sem čakal na Dejana, ki je bil skoraj v vsaki trgovini. Pri eni sem celo čakal več kot pol ure. K sreči je takrat vsaj nekaj “malega” prinesel iz trgovine. Sicer pa mu odpustim čakanje, saj je preko letakov našel Ticket4Tonight, kjer sva za predstavo BlueMan v Venice hotelu dobila karte kar s 50% popustom. 70$ ni malo, tako da se je splačalo malo čakati na vročini, da sva prišla do teh kart.

Polet iz Zagreba je potekal brez zapletov. V Londonu sva morala čakati celih šest ur. Pravi dolgčas. Res ne veš kaj bi delal. Ven se ni dalo, pa tudi splačalo se nebi. Polet iz Londona je bil točen. Polet je trajal skoraj 10 ur. Ob prihodu sva takoj prevzele terenca. En prav lušten Jeep.