Brbinj

Iz Imotskega sem počasi z nekaj postanki pribrzel do Zadra. Trajekti sedaj vozijo malce izven centra  iz Luke Gaženica.

V centru vozijo samo katamarani. Na TomTomu tega še ni bilo, a je dobro označeno in sem brez problemov prispel v luko. Na trajekt sem čakal slabo urco.

Ta je potem vozil dobro urco in pol do Brbinja na Dugem Otoku. Tu smo skupaj z lastnikom šli do hišice ob morju, kjer sem ostal nekaj naslednjih dni.

Od glavne ceste do hiške je bilo žal približno 300 metrov dokaj slabe kamnite ceste. Sem imel kar nekaj dela z motorjem na poti navzdol.

Ta dan sem se še odpeljal v Sali po nakupih. Nekaj litrov pijače in štruco kruha, ter par malenkosti. Suhomesnato hrano in juhice ter mineštre, pa sem prinesel od doma. Hiška drugače nima elektrike, razen solarno za lučke. Mobilni telefon sem enkrat samkrat napolnil na motorju. Sicer nisem klical, ampak sem ga imel bolj za krajšanje časa z igricami. Štedilnik in hladilni sta bila na plin. Sama hiška je bila samo nekaj metrov od obale.

Je sicer na zahodnem delu otoka, torej na morski strani, kjer je najbližja obala šele v Italiji. Obalo sem imel samo zase, saj v bližini ni bilo drugih hišk ali javne plaže.

Obala je sicer malo divja, a ni bilo problema. Malce je potrebno paziti pri povratku iz vode, da ne stopiš na kakega ježa. Vsak večer sem se malo sprehajal ob kamniti obali v eno in drugo stran. Malce divje, ampak prelepo.

Nasploh pa mir in tišina. Hiška je bile med drevesi v zelenju, tako da je bilo dovolj sence, da ni bilo prevroče. Tudi  za spanje ni bilo prevroče.

Zaradi slabe poti do glavne ceste, se nisem vozil po otoku, ampak sem tu obtičal, kar štiri dni. Peti dan v nedeljo sem šel na izlet. V ponedeljek pa sem počival od naporov na izletu. V torek pa sem jo že zgodaj zjutraj popihal na trajekt proti domu.