Bom Jesus De Monte

Ponovno se je pričelo deževno jutro. Nas je skoraj do Porta lepo opralo. Nekaj prav konkretnih ploh nas je doletelo na poti do tja. V samem Portu je bilo potem lepo vreme. Ogledali smo si katedralo. Je bilo kar nekaj za videti.

V preteklosti so po tej reki z lesenimi čolni prevažali sode vina Portovca, po katerem je Porto tudi znan. Na drugem bregu reke Douro, kjer je mestece Vila Nova de Gaia, je kakšnih 50 vinskih kleti , kjer je možno poskušati različne vrste vina Portovca.

Notranjost

Mesto Porto pa ima poleg vina še druge znamenitosti. Ima pestro zgodovino saj je za časa Rimljanov na tem območju obstajala naselbina, ki se je imenovala Portus Cale. Takrat je na tem ozemlju vladal Henri Burgundski (Henry of Burgundy), njegov sin Afonso Henriqes pa je bil zaslužen za to, da je Portugalski priboril naziv neodvisnega kraljestva. Leta 1387 pa se je takratni vladar Janez 1. (João I de Portugal) poročil z angležinjo Philippo iz Lancastra. Imela sta več sinov, najbolj poznan je Henri Pomorščak (Infante D. Henrique), ki je bil rojen v tem mestu.

Na kratko smo se ustavili še pred nogometnih stadionom, da naredimo nekaj fotk. Cristiano Ronaldo, najbolj znani portugalski nogometaš. Nogomet je tudi sicer najbolj priljubljen šport na Portugalskem. Kot zanimivost naj povem, da je nekaj naših sogovornikov ob omembi Slovenije dobilo prvo asociacijo na Zlatka Zahoviča, ki je nekdaj igral za 2 portugalska kluba: Porto in Benfico.

Naslednji postanek je bil v Braganci. Mladca sta malce počivala, sam pa sem si ogledal samostan Tibeas. Zelo velik kompleks. Zelo lepo urejena notranjost.

Samostan sv. Martina iz Tibže (portugalščina: Mosteiro de São Martinho de Tibães) je samostan, ki se nahaja v župniji Mire de Tibães, v bližini Brage, na severu Portugalske. Bila je matična hiša benediktinskega reda na Portugalskem in v Braziliji, znana je po bogatem dekoriranju Rococo svoje cerkve.

Tibaški samostan je bil ustanovljen okoli leta 1060, kateremu fevdalne pravice je podelil Henry of Burgundy, grof Portugalske, leta 1110. Po prodaji zasebnemu lastniku leta 1864, je samostan Tibães pričel propadati. Velik del je bil uničen v ognju leta 1894. Leta 1986 je samostan postal državna lastnina in se je začel obsežen obnovitveni projekt, ki se nadaljuje do danes.

Naslednja ogledna točka pa je bil Bom Jesus de Monte. Kar nekaj stopnic za eno lepo fotko. Bom Jesus do Monte je portugalsko zavetišče v kraju Tenões, zunaj mesta Braga, na severu Portugalske. Njegovo ime pomeni Dobri Jezus iz gore. Svetišče je pomemben primer romarskega mesta z monumentalnim, baročnim stopniščem, ki se vzpenja 116 metrov (381 čevljev). To je pomembna turistična atrakcija Brage.

Zasnova svetišča Bom Jezusa, s svojo baročno naravo, ki jo je poudarila cikcakasta oblika stopnišč, je vplivala na številne druge kraje na Portugalskem (kot Lamego) in na kolonialno Brazilijo, kot je svetišče Kongonhas. Ko so se romarji povzpeli po stopnicah (s tradicijo, ki so jih spodbudili, da to počnejo na kolenih), so naleteli na teološki program, ki je nasprotje čutil materialnega sveta s hudimi duhovi, medtem ko so doživeli prizore strasti Kristusa. Vrhunec truda je bil Božji tempelj, cerkev na vrhu hriba. Prisotnost več fontan vzdolž stopnišča daje idejo o čiščenju vernikov.

Od tu do prenočišča je bilo kar daleč, pa tudi čas nas je že priganjal. Smo se v Chavesu na kratko ustavili, da v Leclercu nabavimo nekaj malega in na hitro prigriznemo malenkost v McDonaldsu.

Podprti  smo jo odbrzeli spat. Prenočišče je bilo zelo prostorno. Izbirali smo lahko med več sobami. Gostitelja pa sta bila prijazna in za razliko od ostalih sta celo govorila angleško. Možakar je bil namreč iz Anglije. Celo mlada hčerkica je govorila angleško.