Baku Epilog

Potovanje je za nami. Doživeli smo marsikaj. Ljudje so bili povsod prijazni. Videli smo marsikaj. Bilo je lepo in nepozabno. Zadnji dan smo se ustavili v Podbrdu v BiH. Marjan nas je počastil s čajem in odlično kajgano. Ustavili smo se še v Sanskem mostu pri Darjinih sosedih, ki sedaj živita v Bosni. Dobili smo eno močno kavo in nekaj sladkega, da smo lažje zdržali do doma. Pa še nekaj statistike. Naredili smo približno 8.500 kilometrov z motorji. Pa še približno 900 kilometrov z ladjo preko Črnega morja. Marjanu je na BMW-ju prve dva dni nagajal senzor v ročki. Potem pa ni imel problemov. Gregorju se je enkrat snela veriga. Še najbolj je trpela moja Honda.

Ko sem najbolj potreboval, mi je crknilo ogrevanje ročk. Bodo na servisu povedali kaj bi lahko bilo. Varovalka je namreč cela. Tudi meni je nekaj dni pred koncem padla veriga dol. No saj ima za sabo preko 38.000 kilometrov. Tako da povsem normalno kliče po zamenjavi. Še najslabše sta jo odnesla platišča. V Armeniji sem se podil za enim Nemcem in dobesedno padel v luknjo cesti. Gume za čuda nisem prebil, sta pa zato platišči dobili novo podobo. Bo treba malo po klepati pa bo motor spet kot nov. Danes sem tega pujsa še opral in zgleda veliko lepše. Za prenočišča sem porabil okoli 160 evrov. Gorivo je stalo približno 230 evrov. Trajekt je stal približno 250 evrov. Ostalih stroškov pa je bilo približno 300 evrov. Vse skupaj malo manj kot 1.000 evrov. Za potepanje po 13-tih državah res poceni. Drugo leto pa novim dogodivščinam naproti.