Akhaltsikhe

Ob sedmi uri nas je pozdravila jutranja ploha, ki je hitro minila. Do zajtrka je že ponehala. Potem smo imeli cel dan lepo sončno vreme. Zajtrk je bil res nekaj posebnega. S špageti. Res okusno. Ko smo krenili je bila cesta že suha. Kmalu iz Yerevana smo se ustavili, da bi si ogledali najstarejšo cerkev na svetu. Žal so jo obnavljali in se ni dalo ogledati notranjosti. Zunanjost pa so kazili delovni odri in žerjavi. Do Gyumrija nas je Yandex peljal po kar lepih cestah. Tu smo se sprehodili po tržnici in si privoščili odlično grozdje. Pot do meje je bila kar znosna. Mejne formalnosti smo opravili kar hitro. Čez mejo pa se je pričel pričakovan makadam. Kar mučna vožnja.

Po približno 10 kilometrih pa nas je pričakalo prijetno presenečenje. Čisto svež in nov asfalt. Tako smo vse skupaj imeli manj kot 20 kilometrov makadama. Čista zmaga. Kljub temu nas je čas priganjal in smo se bolj na kratko ustavili v kamnitem mestu Vardizia. Nekaj fotk, nato pa v Akhaltsikhe kjer smo imeli prenočišče. Tokrat mi je uspelo izbrati odlično prenočišče. Poceni. Lepo urejeno. Prijazna mlada gospodinja, ki je dobro govorila angleško. V lasti so imeli tudi gostišče, zato smo si pri njih privoščili večerjo. Zelo okusno in poceni. Večerjo smo zalili z domačim vinčkom. Brezplačno pa so nas pogostili še z domačo vodko in konjakom. Jaz kot neizkušen alkoholik sem oba spil na eks. Kakšna napaka. Sedaj vsaj vem kako zgleda, če ravnotežje malo nagaja. To se ne bo več po ovilo. Tokrat naj bo, za uspešno zaključen trojček Gruzija, Armenija, Azerbajdžan. Jutri pa upam, da brez mačka v Turčijo in počasi domov.