Grega se je zjutraj odpravil domov, saj je imel popoldne službo. Z Alešom pa sva nadaljevala preko mnogih prelazov do znamenitega prelaza Stelvio. Malce nižji od našega Triglava. S svojimi 2758 metri prelaz Stelvio (nem. Stilfser Joch) velja za drugi najvišji asfaltirani gorski cestni prelaz v Alpah (za 12 metrov ga prekaša le francoski Col de l’Iseran) in predstavlja pravo meko za številne motoriste, kolesarje in panoramske ceste željne voznike avtomobilov. Od tu sva se še preko nekaj prelazov spustila do Gardskega jezera, kjer sva prespala. Da pa ta pot ne bi bila dolgočasna je poskrbel Aleš. Kmalu po Stelviu sva se ustavila, da neriva nekaj fotografij. Aleš ni pustil motorja v prestavi, zato mu je ta prav nesrečno padel na tla. Ob temu se mu je skrivila ročka za sklopko. Ko sva jo poskušala poravnati, pa se je prav nesrečno zlomila. Tako je moral pot nadaljevati z odlomljeno ročko sklopke. No si je vsaj utrdil prste na levi roki.
