Jesen se je začela. Čas za kostanj. Odpravili smo se na Dolenjsko v okolico Šentjerneja. Žal je letošnja bera zelo slaba. Kostanj zelo droban, pa še prav veliko ga ni bilo.
Malce razočarani smo nadaljevali pot proti Ozalju. V Rosalnicah smo se na kratko ustavili pri cerkvici.
V Ozalju smo se na kratko sprehodili okoli Ozaljskega gradu.
Vozili smo se, kolikor se je le dalo, ob Kolpi. Malo po Hrvaški strani, malo po naši. Okoli Kostela nas je ujelo vlažno ozračje. Ne dež, ampak z vlago zasičeno ozračje. Ustavili smo se pri Alešu, kjer nas je mama Štefančič zelo dobro in obilno pogostila. Bilo je res zelo okusno. Malce smo poklepetali, nato pa se s prepolni želodčki odpravili kar direktno proti domu. V planu smo imeli še mimo Osilnice in Kočevske Reke, pa je bilo vreme tako kislo, da smo jo mimo Kočevja, kjer smo se na kratko ustavili ob jezeru, raje popihali v topli domači objem.
Morda bo prihodnje leto kaj boljša bera…