Pred nami je lep vikend, zato sva se z Alešem odločila, da greva proti Goričkemu. Zgodaj zjutraj sva se dobila pri meni in se preko Sevnice odpravila do Rogatca. Jutro je bilo sicer sveže in megleno. A ko sva se dvignila dovolj visoko nad oblake je bilo nadaljevanje prav prijetno.
V Rogatcu sva si ogledala muzej na prostem. Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta.
Nedaleč stran se nahaja dvorec Štatenberg. Dvorec je izjemno lep in veličasten ter primeren za vse, ki si želijo spoznati slovensko kulturno dediščino ali pa imeti tukaj katero izmed praznovanj. V znamenju umetniškega snovanja dvorec zaživi predvsem jeseni, ko v barvitem septembru gosti slikarsko kolonijo. Tako je dvorec eden izmed redkih pri nas, ki je tako delujoč, zaradi svoje čudovite zasnove in nadvse zanimivih fresk pa ga upravičeno uvrščamo med najlepše baročne dvorce na slovenskem. Trenutno je v privatni lasti in se stalno obnavlja. Naju je na kratek ogled popeljala gospodinja, ki je tudi sama odlična motoristka.
V Dornavi je dvorec žal zapuščen in počasi razpada, tako da sva šla kar mimo na Sakušak do Puhovega muzeja. Puhovo cimpračo je zgradilo Društvo rojaka Janeza Puha. Žal na začetku niso imeli sreče, saj so zlobni ljudje dvakrat požgali njihov trud. Sedaj od leta 2004 ponosno prikazujejo Puhovo dediščino.
V bližini Puhovega muzeja sva se še na kratko ustavila ob manjšem razglednem stolpu.
Najin naslednji postanek je bil pri Mlinu na Muri, oziroma na Otoku ljubezni. Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov. Mlin v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, pirino in koruzno moko.
Alešu je tukaj motor pričel nagajati. Je očitno stator odpovedal poslušnost in je akumulator počasi spuščal dušo. Sva motor pustila pri AMZS v Murski Soboti, da so mu ga odpeljali domov, midva pa sva nadaljevala pot. Tokrat Aleš kot sopotnik na mojem motorju.
V planu sva imela še obisk tromeje. Ker sva se malce več zamudila z Alešovim motorjem sva to pot opustila. Tudi dostopnost tromeje je za dva betjaka na motorju dokaj zahtevna. Zato sva šla naprej do Gradu pri Gradu.
Od leta 1995 se grad obnavlja. Od leta 2003 sta v obnovljenih prostorih dobila svoj sedež Javni zavod Krajinski park Goričko in informacijsko Središče za obiskovalce gradu ter parka Goričko-Raab-Őrség. V pritličju so urejeni prostori kjer si obiskovalci lahko ogledajo 6 delavnic domače obrti in dejavnosti z muzejsko vrednimi predmeti. V Viteški dvorani v pritličju so na ogled aktualne razstave in projekcija filma o Krajinskem parku Goričko. V zgornjem nadstropju je na voljo poročna dvorana, namenjena civilnim porokam.
Na Zavrhu stoji Maistrov stolp, ki ga je turistično društvo postavilo v njegov spomin leta 1963. Prvotno je stal tu 25 metrov visok leseni stolp ki so ga postavili po načrtih generalovega sina Boruta Maistra. Danes pa se dviga 17 metrov visok kovinski Maistrov stolp ki so ga izdelali Klemosovi učenci iz Lenarta leta 1983. Ob lepem vremenu izjemen razgled od Pohorja, Kozjaka, Boča, Donačke gore in vrhov sosednje Hrvaške vse do madžarskih ravnin.
Sva ravno ujela trenutek, ko so slavnostno zaznamovali trgatev občinske trte.
Prenočila sva v Mariborskem Pohorju. Dan sva zaključila ob dobri hrani pri Gril Ranca.