Kalemegdan

Beograd je glavno mesto Srbije in ima nekaj več kot 1,3 milijona prebivalcev. Med njimi je okoli 2100 Slovencev. Mesto leži na sotočju Donave in Save v severni Srbiji. Mesto je s 7000 letno zgodovino eno najstarejših mest v Evropi.  Od leta 1403 je Beograd glavno mesto Srbije , v letih med 1918 in 2003 pa je bilo glavno mesto nekdanjih treh držav Jugoslavije (Kraljevina Jugoslavija, SFRJ, Zvezna republika Jugoslavija) ter Državne skupnosti Srbije in Črne gore. Od leta 2006 je Beograd glavno mesto samostojne in suverene države Srbije.

Zjutraj sem po dobrem zajtrku počasi odpotoval proti Beogradu, kateri je bil cilj tega potovanja.

V apartma, kjer bom prenočeval, se lahko prijavim po 14:00 uri, do takrat pa si lahko ogledam kar nekaj znamenitosti Beograda. Najprej sem se zapeljal v sam center, da si ogledam njihov hram Svetega Save.

Hram sveti Sava je največji pravoslavni hram na svetu. Nahaja se v vzhodnem delu Svetosavskega trga v občini Vračar, v Beogradu. Zgrajen je na mestu na katerem se predpostavlja, da je Sinan paša 1595. leta zažgal relikvije svetega Save, ustanovitelja Srbske pravoslavne cerkve.  Izgradnja je bila zelo počasna, začela se je leta 1895. Največji del se je zgradil s prostovoljnim prispevkom srbskega naroda.

Zgrajen je v Srbsko-Binzantinskem stilu, s štirimi stolpi (zvoniki) visokimi 44 metrov. Vrh kupole je visok 70 metrov, potem prištejmo še glavni zlati križ 12 metrov, ki daje hramu skupno višino 82 metrov. Nadmorska višina na kateri stoji hram je 134 metrov (64 metrov nad nivojem reke Save). Zaradi tega ta cerkev zavzema markantno mesto na Beograjskem horizontu in je tako dobro vidna na vseh mestnih vpadnicah.

Cerkev lahko sprejme do 10 000 vernikov. Na zahodu galerije je prostor za orkester s pevci (približno 800 glasbenikov). V spodnjem delu hrama je zgrajena zakladnica in grobnica Svetega Save in grobna cerkev svetega kneza Lazarja površine 1.800 m². Hram je obložen z belim marmorjem in granitom. Poslikave so narejene v tehniki mozaika.  V glavni kupoli je predviden ogromen mozaik Hrista Pantokratorja.

Da si malce pretegnem noge, sem se zapeljal do parka Ada Ciganlija. Ada Ciganlija je rečni otok v Savi, ki je bil umetno preoblikovan v polotok. Lokacijo poimenujejo tudi savsko jezero. V preteklih nekaj desetletjih je Ada Ciganlija s kraja, ki je znano po zaporu in izvrševanju smrtnih kazni, postala izredno priljubljena večnamenska rekreativna cona v Beogradu, znana po svojih plažah in športnih objektih, ki imajo preko 100.000 obiskovalcev v teku dneva in do 300.000 obiskovalci čez vikend.

Plaža okoli Savskega jezera je v celoti opremljena s potrebnimi infrastrukturnimi objekti, zato je ena izmed največjih in najlepših plaž ob umetnem jezeru v Evropi. Voda Savskega jezera je toplejša in čistejša od same reke  in je primerna za množično rekreacijo. Savsko jezero s svojim položajem, kakovostjo vode in opremo objektov je zelo primerno za vrhunska tekmovanja na mirnih vodah. Jezero je primerno za plavanje, čolnarjenje, kajakaštvo, vaterpolo, jadranje na deski in druge športe, zato se tam odvija več svetovnih in državnih prvenstev.

Na otoku je naselje imenovano Partizan, katero ima pogosto težave s poplavami. Ob pristopu jezera je zbirka kamnitih skulptur, ki privlači veliko pozornosti turistov. Formacija se imenuje “Kamnito mesto” in je delo kiparja Ratka Vulanovića.

Po osvežujočem sprehodu sem se odpravil do muzeja zgodovine in hiše cvetja, kjer sta pokopana zakonca Broz. Hiša cvetja, zgrajena leta 1974, je mavzolej nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita na Dedinjah v Beogradu. Nahaja se v okviru kompleksa Muzeja zgodovine Jugoslavije, kjer je najti tudi Muzej 25. maj in Stari muzej.

Muzej 25. maj, ki sodi v okvir Muzeja zgodovine Jugoslavije, je bil zgrajen leta 1962, za Titov 70. rojstni dan, dela na postavitvi Hiše cvetja pa so se začela še isti dan, ko je Tito izrazil željo, da bi bil pokopan prav na Užički ulici na Dedinjah v Beogradu, kjer je že imel svojo rezidenco.

26. oktobra 2013 so levo od Titove grobnice pokopali njegovo nekdanjo ženo Jovanko Broz. Pogreb je potekal z vojaškimi častmi, udeležila pa se ga je velika množica ljudi.

V okviru muzejskega kompleksa (Muzej zgodovine Jugoslavije) se nahaja tudi Stari muzej. To je enoetažna, izrazito podolgovata, verižna zgradba muzeja, ki se ob Hiši cvetja kaskadno spušča po bregu. V njej se nahaja številčno in sporočilno bogat izbor daril  delegacij iz celega sveta in organizacij ter posameznikov republik bivše Jugoslavije. Veliko tega dragocenega bogastva ni našlo mesta v muzeju, saj se je izgubilo v plenjenju ob oblastnih bitkah njegovih političnih potomcev in kraljev podzemlja.

Ob poti do Hiše cvetja stoji spomenik maršala Tita, ki je sestavljen iz bronastega celo postavnega kipa Tita v vojaškem plašču in nizkega kamnitega podstavka. Kip je izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić.

Po ogledu hiše cvetja sem se odpravil do apartmaja. Tam sem pustil motoristično opremo in se bolj sproščeno odpravil v Kalemegdan. Pred vhodom v park mi je celo uspelo najti parkirišče za motoriste. No večinoma skuterji, tako da sem s svojim prihodom malce popravil nivo parkiranih konjičkov.

Beograjska trdnjava je utrjeno obzidje, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda. Je ena glavnih mestnih znamenitosti in pomemben zgodovinski simbol Beograda. Celoten kompleks citadele in okoliškega območja, zdaj urejenega v park, je znan tudi kot Kalemegdan (srbsko Калемегдан, iz turške skovanke besed kale – trdnjava in megdan – bojno polje). Ima strateški položaj na naravnem platoju na koncu grebena, ki se spušča proti sotočju, tako da je zdaj znana tudi kot razgledna točka.

Park pokriva površino 60 hektarjev in ima dva dela, Veliki ter Mali Kalemegdan. Osrednji del Velikega Kalemegdana je Savska promenada, ki je povezana s spodnjo trdnjavo prek Velikega stopnišča. Malo stopnišče na drugi strani povezuje promenado s Pariško ulico, ki ločuje park od mesta. Del Malega Kalemegdana je tudi Beograjski živalski vrt, odprt leta 1936. Na območju trdnjave stoji tudi več spomenikov in drugih spominskih objektov, med njimi grobnica narodnih herojev in znameniti Meštrovićev kip Zmagovalec, slednji je tudi sam po sebi beograjski simbol.

Vojaški muzej Beograd je muzejska ustanova, ki zbira, preučuje in predstavlja različne predmete za vojaške namene, predvsem orožja, uniforme, vojne zastavice, vojaške dokumente in umetnine z vojaškimi temami. Vojaški muzej v Beogradu se nahaja na prvem bastionu na jugovzhodni strani Beograjske trdnjave v zgradbi iz leta 1924. za namene Vojaškega geografskega inštituta, ki je bil leta 1956 premeščen v muzej. Obdan z mestnimi obzidji in največjim beograjskim parkom Kalemegdan je eden izmed simbolov Beograjske trdnjave.

Na drugi strani trdnjave pa se nahaja živalski vrt. Beograjski živalski vrt je bil ustanovljen leta 1936. Odprtje je uradno odprl župan Ilić 12. julija istega leta. Prvi prebivalci vrta so bili mačke, medvedi, volkovi, ptice in eksotične veverice. ZOO so večkrat obiskali pripadniki takratne srbske kraljeve družine Karađorđević.

Živalski vrt

Ko je bila ZOO pokrita površina 3,50 ha, se je razširila na 7 in nazadnje na 14 hektarov. V tej obliki ga je pozdravila Druga svetovna vojna. V tem času je bil bombardiran leta 1941 in 1944, tako da so bile skoraj vse živali ubite. Zaradi uničenja in zmanjšanja števila eksponatov se je ZOO zmanjšal in ostal do danes na 6. hektarih.

V živalskem vrtu sem se zadržal do večera. Na poti proti prenočišču pa sem malce oprezal naokoli. Hitro sem v manj znanem delu našel oštarijo kjer je bilo veliko obiskovalcev. Očitno je tam dobra hrana. In nisem se zmotil. Večerja je bila res obilna. Če bi vedel kakšno gurmansko pleskavico bom dobil, si verjetno ne bi naročil še kajmaka in šobske solate. No ostalo ni nič. Ob litru kisle vode sem počasi prežvečil vse.

Me je sicer malce skrbelo, da zaradi obilne večerje ne bom mogel spati, a ni bilo problema.