Atlanterhavsvegen

V Trondheimu kratek postanek za ogled katedrale. Katedrala Nidaros je monumentalno pričevanje o norveški verski zgodovini in arhitekturni spretnosti. Zgrajena je bila nad grobom kralja Olava II., ki je kasneje postal zavetnik naroda in je pomembno romarsko mesto. Gradnja katedrale se je začela leta 1070 in je trajala več stoletij, kar je povzročilo mešanico romanskih in gotskih arhitekturnih slogov. Njena fasada je okrašena z zapletenimi skulpturami in reliefi, ki prikazujejo biblijske pripovedi in figure. Notranjost katedrale je prav tako očarljiva, z visokimi oboki in veličastnimi stebri, ki so značilni za gotsko arhitekturo. Katedrala Nidaros je najsevernejša gotska katedrala na svetu in simbolizira norveško vero, moč in tradicijo. Postavljena je sicer sredi dreves in sosednjih stavb, tako da se ni dalo ujeti v kamero njene veličine. Zato pa nekaj lepih fotografij notranjosti.

Naslednja ogledna točka pa je bila že Atlantska oceanska cesta.

Atlantska oceanska cesta, ali Atlanterhavsvegen, je ikonična cesta na Norveškem, znana po svoji osupljivi zasnovi in edinstveni vozni izkušnji. Opisana kot “cesta čez morje”, ima sedem mostov, ki se elegantno krivijo med otočki in grebeni ob razgibani obali Hustadvika. Ta inženirski čudež se brezhibno zlije z naravo in motoristom ponuja vizualni užitek, ko prečkajo od rodovitnih obalnih pokrajin do golih skal. Kar jo dela resnično edinstveno za motoriste, je občutek neverjetne bližine oceanu, skoraj kot da bi bili del njega med vožnjo. Imenovana je bila za najlepšo cesto na svetu, saj ponuja priložnosti za opazovanje dramatičnih sončnih zahodov in doživetje surove moči narave, še posebej med nevihtami. Danes k sreči lepo vreme. Težko je s slikami prikazati tisto znamenito ukrivljenost.

Tako pa hop – čez. In že lezem v hribe. Lepa vijugasta cesta. Zaenkrat še suha, se pa v daljavi vidi, da ne bom prišel suh do današnjega cilja.

Do cilja pa seveda še nekaj lepih utrinkov.

Trollstigen, znana tudi kot “Trollova lestev”, je svetovno znana serpentinasta cesta na Norveškem, ki naj bi se ponovno odprla 14. julija 2025, po začasni zapori zaradi nevarnosti padajočega kamenja. Ta dramatična cesta povezuje Åndalsnes/Isterdalen s planoto Trollstigen in je del norveške slikovite poti Geiranger-Trollstigen. Motoristi lahko pričakujejo dih jemajoče razglede na visoke gore in globoke fjorde, značilne za Fjordno Norveško. Cesta je znana po svojih ostrih ovinkih, ki predstavljajo zmerno zahtevno vožnjo, zlasti za večja vozila, kot so počitniške prikolice in avtodomi, saj so prehodi omejeni. Kljub izzivom slikovita pot ponuja neverjetne umetniške instalacije in velja za eno najlepših voženj na Norveškem, ki zagotavlja nepozabno izkušnjo za tiste, ki se podajo po njenih zavojih. Do vrha sem prilezel skoraj po suhem. Proti vrhu je počasi pričelo rositi. K sreči so bili tisti ostri ovinki še kolikor toliko po suhem. Je pa bilo zaradi večjega prometa in srečevanje teh frdamanih kamperjev vožnja počasna. Ampak razgled pa odtehta svoje. Ko bom doma bom na koncu dodal kakšen izsek videa, ki ga snemam s kamero na čeladi. Od tu naprej pa me je spremljal dež. Zato je bila naslednja “atrakcija” precej težja za odpeljati. Tisti ostri ovinki po mokri cesti zahtevajo malce več spretnosti. Še posebej desni.

Ampak tudi Ørnevegen, znana tudi kot Orlova cesta, je izjemno strm del ceste, ki se vzpenja po gori od Geirangerja proti Eidsdalu. Odprta 15. septembra 1955, je bila ključen razvoj, saj je vasi Geiranger zagotovila celoletni cestni dostop. Cesta je hitro postala atrakcija, ime pa je dobila po orlih, ki so tradicionalno prebivali na njeni najvišji točki, in odraža divjo, spektakularno izkušnjo, ki jo ponuja. Ključna značilnost je Ørnesvingen, najvišji ostri ovinek, ki je bil opremljen z objekti za obiskovalce, da uživajo v veličastni panorami. S te razgledne točke si lahko ogledaš dih jemajoče razglede na Geiranger, Geirangerfjord, slap Sedem sester in alpsko kmetijo Knivsflå. Za motoriste Ørnevegen (cesta št. 63) predstavlja velik izziv s svojim naklonom ena proti deset na najbolj strmem delu. Ampak smo tudi osvojili. Ravno v Geirangerju pa sem si izbral prenočišči v idilični kočici. Res škoda, da pada dež. Menda bo zjutraj ponehalo. Tako, da upam, da proti Lillehammerju že suha cesta.