Najbolj severna tročka
Poglej ostaloDanes ne bo fotografij. Bo samo izliv moje besnosti.
Ponoči je padlo nekaj dežja, zato je bila zjutraj cesta, kot pravimo dolenčki, žmohtna. Vstal sem pred šesto, da sem ujel prvi trajekt. Do trajekta se je cesta posušila in megla vzdignila. Na trajektu sem gledal kdaj gre naslednji trajekt iz Gryllefjorda. Sem ugotovil, da bi moral pohiteti, da ga ujamem. Če ga zamudim, bi moral čakati štiri ure. Sem se odločil, da grem raje malce naokoli brez trajektov. Razen seveda zadnjega iz Lofotov v Bodø. Sem nastavil navigacijo, da gre naokoli.
Ko sem šel s trajekta dol, sem šele po cca 30 kilometrih ugotovil, da me navigacija vseeno pelje proti Gryllefjordu. Sem preveril, da ga z lahkoto ujamem. Malce sem pohodil na plin in prispel cca 20 minut pred odhodom. Tu pa se je pričelo moje besnilo. Trajekt je bil poln. Čeprav bi se dalo stisniti moj motor gor, mi niso pripustili. Sem malce ponergal, pa ni pomagalo. Sem jim pokazal tisti prst in se besen odločil, naj gredo Lofotski otoki k vragu in sem jo ubral direktno v Bodø. To je seveda pomenilo, da sem moral približno 70 kilometrov nazaj, da sem se potem obrnil proti notranjosti. Tako sem danes naredil skupaj preko 700 kilometrov. Nekaj po moji neumnosti, nekaj pa zaradi frdamanih trajektov.
Cesta je bila sicer v celoti zelo lepa ob morju in zelenilu. Vendar tudi dokaj razgibana, tako da so bili ti kilometri krvavo prisluženi.
Jutri grem proti Trondheimu. Vmes ni kaj pametnega za videti. Tu blizu Bodø je letalski muzej. Se pa odpre šele ob deseti uri. Za ogled bi mi vzelo dobro urico. Torej bi šel od tu šele ob približno enajsti uri. Do Trondheima pa je okroglih 666 kilometrov. To pomeni, da bi prišel v Trondheim šele po deveti uri. Po današnji kalvariji bi raje prišel prej, tako da me letalski muzej verjetno ne bo videl, tako tudi jutri ne bo kaj fotografij. Pustimo se presenetiti.
