Nordkapp

Jutro je bilo precej sveže. Zato sem se po dobrem zajtrku oblekel kot mali medvedek, zajahal mojo kobilico in odbrzel proti končnemu cilju Nordkapp. Kaj kmalu sem dobil ostro opozorilo, da bo treba oči dati na peclje. Že po nekaj kilometrih me je presenetil rogovilež na cesti. Sem imel kar nekaj dela z zaviranjem. Ni bilo kritično, mi je pa dalo vedeti, da bo treba biti pazljiv pri nadaljnji vožnji. Do Norveške meje sem jih srečal najmanj še dvajsetkrat. Enkrat same, drugič celo družinico.

Še pred mejo sem obiskal še zadnji muzej na Finskem. Sámi muzej Siida je nacionalni muzej, posvečen sámi kulturi, in regionalni muzej za kulturna okolja na sámijskem območju. Služi kot ključni center za ohranjanje in prikazovanje duhovne in materialne kulture finskih Sámijev skozi svoje zbirke, razstave in publikacije, z glavnim namenom podpiranja sámijske identitete. Glavna razstava Siide prepleta sámijsko kulturo s severno naravo in ponuja živo in informativno izkušnjo. Muzej na prostem nadalje prikazuje kulturno dediščino, arhitekturno dediščino in način življenja Sámijev na Finskem. Poleg stalnih razstav Siida gosti tudi začasne razstave, kot sta “Polarna svetloba”, ki prikazuje fotografije narave arktičnih pokrajin, in “Pod jezerskim dnom”, ki prepleta sámijsko ročno delo (duodji) z umetnostjo in poezijo.

Glavna atrakcija je muzej na prostem z skoraj 50 stavbami in strukturami, ki so razporejene vzdolž 800 metrov dolge poti, oblikovane kot laso rejca severnih jelenov. Obiskovalci lahko raziskujejo tradicionalna bivališča, shrambe in pasti, ki prikazujejo življenje Samijev. Območje muzeja je tudi arheološko najdišče, kjer so odkrili ostanke izpred 9000 let. Prav lep sprehod v izredno lepo urejenem koščku narave.

Od tu pa direktno do cilja mojega potovanja. Do tja sem moral še čez eno nevihto in malo dežja. Sem bil pa zato nagrajen s prelepim sončnim vremenom na cilju. Prometa kljub znano točki ni bilo veliko. Še največ kamperjev. Presentljivo so bili tudi kolesarji. Kar zahtevna pot za njih. Do Nordkappa je kar nekaj vzpetin. Tu pa je še sedem kilometrov dolg tunel. Polovico gre dokaj strmo navzdol, nato pa enako strmo navzgor. Temperatura v pravem skalnem tunelu pa okoli deset stopinj. Beljaki pa rinejo z biciklom. No tudi za njih je to doživetje.

Nordkapp, znan tudi kot Severni rt, je veličastna znamenitost, ki se nahaja na 71°10′21′′ S in se dviga 307 metrov nad Arktičnim oceanom. Označuje končno točko evropske celine in je bil zgodovinsko pomembna destinacija za pustolovce, kraljeve družine in raziskovalce. Danes ostaja priljubljena destinacija, dostopna z različnimi sodobnimi prevoznimi sredstvi, vključno z avtomobilom, avtobusom, ladjo ali celo peš. Obiskovalci Nordkappa lahko pričakujejo resnično nepozabno izkušnjo. Samo potovanje ponuja dih jemajoče razglede, zlasti pozimi z neskončnimi belimi ravnicami in modrim nebom ali mehkim sijem polnočnega sonca poleti. Dvorana Nordkapp, vrezana v gorsko pečino, je osrednja atrakcija, ki vključuje spektakularen panoramski film, ki prikazuje štiri letne čase Nordkappa, zgodovinske razstave, pošto, ekskluzivno trgovino s spominki, muzej, kapelo in restavracijo, ki streže izjemno arktično kuhinjo. Z najvišje ravni stavbe se ponujajo osupljivi razgledi na gorsko planoto in ocean. Nordkapp je tudi idealna lokacija za opazovanje očarljivega severnega sija, ki pleše po nebu v temnejših mesecih. No, severnega sija danes ni bilo. Kaj posebnega za poslikati pa tudi ni bilo. Naprej je pač morje – le katero morje je to?

No slika je, certifikat tudi. Sedaj pa po Norveški počasi nazaj.