Turaida

Moto muzej v Rigi se odpre šele ob deseti uri. Tako sem lahko danes malce dlje poležal.

Muzej motornih vozil Riga, ustanovljen leta 1989 in popolnoma prenovljen leta 2016, je eden najpomembnejših muzejev v Latviji, ki se nahaja v Rigi, le 20 minut vožnje od starega mestnega jedra. Od mojega bivanja pa le 5 minut vožnje. Je največji muzej starodobnih vozil v Latviji in na Baltiku, saj prikazuje več kot sto edinstvenih vozil. Stalna razstava muzeja pripoveduje vznemirljive zgodbe o edinstvenih vozilih, pomembnih osebnostih in pomembnih mejnikih v zgodovini avtomobilizma, z moderno zasnovo, multimedijskimi rešitvami in interaktivnimi eksponati. Obiskovalci lahko raziskujejo različne dele, vključno z izvorom avtomobilske industrije, avtomobili iz različnih desetletij (1920, 1930-1940), kremeljsko zbirko, sovjetsko avtomobilsko industrijo, motošportom, kultnimi avtomobili ter proizvodnjo avtomobilov, motornih koles in koles v Latviji.

V Turaidi kakšno uro vožnje stran pa sem si ogledal Muzejski rezervat Turaida, ki je obsežno območje, bogato z umetnostjo in zgodovinskimi dragulji – grad Turaida, lesena cerkev in številne druge zgradbe ter vrt skulptur. Nahaja se v zgodovinskem središču Turaide in razkriva zgodovinske dogodke in zgodbe ljudi, ki so se dogajali pred več kot tisoč leti. Beseda “Turaida” se lahko poetsko prevede iz livonskega jezika kot “Božji vrt”. Najstarejši del zgodbe Turaide je povezan z zgodovino drugega avtohtonega naroda Latvije – Livov. Do začetka 13. stoletja je bila Turaida pomembno središče Gaujskih Livov. Priče starodavne preteklosti si lahko ogledaš na razstavi, posvečeni Gaujskim Livom. Glavni stolp kamnitega gradu Turaida se dviga nad gozdovi starodavne doline reke Gauja. Po premagovanju 139 opečnatih stopnic lahko uživaš v dih jemajočih razgledih na vijugasto reko Gaujo in dolino, bogato z gozdovi. Gradnja kamnitega gradu Turaida se je začela leta 1214. Do konca 16. stoletja je služil kot rezidenca riških nadškofov, ki so vladali deželam. Skozi stoletja je bil grad predelan in izboljšan, dokler ga leta 1776 ni poškodoval požar, po katerem ni bil več naseljen in se je postopoma spremenil v ruševine. Grad je doživel oživitev v drugi polovici 20. stoletja – z obsežnimi arheološkimi raziskavami in obnovo zgradb. Danes v grajskih zgradbah domujejo razstave, ki prikazujejo zgodovino gradu in predstavljajo starine, zbrane med raziskovanjem gradu.

Res vredno ogleda. Si pa je potrebno vzeti vsaj dve uri časa za ogled vsega.

Za sprostititev pa še Znanstveni center AHHAA, največji znanstveni center v baltskih državah, ponuja široko paleto privlačnih dejavnosti in razstav za različne starostne skupine, od vrtčevskih otrok do odraslih in podjetij. Obiskovalci lahko raziskujejo interaktivne eksponate, se udeležijo znanstvenih razstav, kot je “Aha, umetna inteligenca!”, in uživajo v posebnih dogodkih, kot je RoboBattle. Center vključuje Dvorano tehnologije, Dvorano narave in Medicinsko zbirko Univerze v Tartuju, skupaj s planetarijem, ki prikazuje različne filme in potovanja skozi vesolje v živo.

Sem si tudi vzel čas in se malo poigral z eksperimenti. Zato tu manj slik, ker je center bolj interaktivne narave.

Spanje pa tokrat že v Talinu. Tisti zgoraj me ima rad in sem imel vse oglede v prelepem vremenu. Malce oblačno, zato pa prijetnejše temperature. Sta me pa med vožnjo ujeli dve plohi. Pri prvi sem se vozil sredi ničesar in se nisem imel kam ustaviti. Po petih kilometrih sem se ustavil na črpalki. Preden sem navlekel spodnji del dežne opreme, pa je dež že ponehal. Goretex je opravil svoje. Hlače ni premočilo. Jakno pa sem imel “na letnem režimu” – odprto zračenje in je nekaj malega zmočilo. Sem oblekel termo podlogo, tako da “trupelce” ni bilo mokro in sem nadaljeval samo s spodnjim delom dežne opreme. V drugo pa je samo malce zapršilo in sem uspešno pobegnil naprej.

Jutri zjutraj pa na prvi trajekt ob osmi uri in naproti, kakor eni pravijo, komarjem in ostalem mrčesu na Finskem.